Po objavi informacije, da se po skoraj desetletnem vodenju obrambne zveze Nato generalni sekretar Jens Stoltenberg oktobra letos poslavlja, se je znotraj držav članic severnoatlantskega zavezništva začel vrteti kadrovski vrtiljak. V tem kontekstu je zanimiv obisk Boruta Pahorja v Londonu, kjer se je sestal z nekdanjim premierjem in globalnim lobistom Tonyjem Blairom, nekdanjo visoko predstavnico EU za zunanjo politiko Catherine Ashton in nekdanjim generalnim sekretarjem Nata Georgeem Robertsonom.
Pahor ne komentira
Pahor je pred potjo v London za nacionalni Radio Prvi pojasnil, da se je odzval na povabilo Tonyja Blaira, ki vodi inštitut za globalne izzive. »Obisk pri Blairu je sestavni del iskanj. Puščam odprta vrata za različne poti, zato sem previden. Povabil me je, da bi videla, ali lahko sodelujeva. Sestal se bom tudi z lady Ashton in lordom Robertsonom, nekdanjim šefom Nata, pogovarjali pa se bomo o varnostni politiki in mojih pogledih na izzive prihodnosti Balkana,« je dejal Pahor. V pogovoru za radio je o svoji prihodnosti dejal še: »Na osnovi pridobljenega znanja in izkušenj se mogoče izkažem v sorodni sferi, ki ni čista politika, vsekakor pa ne domača.« Rad bi delal le to, kar zna in rad počne, je dodal Pahor, še posebno, ker je »v evropski politiki spoznal vse ljudi, menim tudi, da vedo za mojo željo, da sem se kot eden redkih dosledno ukvarjal z zahodnim Balkanom«.
Nekdanji predsednik republike Borut Pahor torej ne skriva, da po mandatu predsednika vlade in dveh mandatih na čelu države pri 59 letih išče ustrezno mesto v evropski politiki. Zato smo nanj naslovili konkretno vprašanje, ali je mogoče njegov obisk v Londonu razumeti tudi v kontekstu iskanja novega generalnega sekretarja Nata. Poleg tega nas je zanimalo, kakšen bi bil njegov odziv, če bi se pojavila ponudba, da ga uvrstijo na širši seznam potencialnih kandidatov za službo v Natu, in ali je o tem že govoril s kom v slovenski politiki. Od sicer zgovornega nekdanjega predsednika republike smo dobili kratek odgovor: »Ničesar od navedenega ne bomo komentirali. Ne želimo si ponovitve grde zgodbe o posebnem slovenskem odposlancu za VS ZN.«
Skušali bodo prepričati Stoltenberga
Na tej točki se zastavlja vprašanje, kakšne možnosti ima Pahor pri izboru novega generalnega sekretarja Nata. Sodeč po dosedanjih omembah v tujem tisku ne velikih, saj ga nihče od neimenovanih virov v krogih Nata v Bruslju, na katere se sklicujejo mediji, ni omenjal. To pa je lahko pri reševanju kadrovskega rebusa s številnimi neznankami, kjer ni predvidenih formalnih procedur, posvetovanja pa potekajo izključno za zaprtimi vrti na neformalni ravni, včasih tudi prednost.
Kaj bodo storile države članice Nata v tem trenutku, še ni jasno. Jens Stoltenberg je pred dnevi po vrnitvi iz Washingtona sporočil, da se bo oktobra po treh podaljšanjih mandata na čelu zveze Nato dokončno poslovil. Kljub temu je časnik Welt am Sonntag objavil informacijo, da naj bi bili v vojaškem zavezništvu naklonjeni še četrtemu podaljšanju mandata Stoltenbergu, in sicer zaradi stabilnosti v času vojne v Ukrajini. Če ne bo dogovora o vnovičnem podaljšanju mandata, je poročal Reuters, se bo začelo iskati naslednika.
Med potencialnimi kandidati omenjajo španskega predsednika vlade Pedra Sancheza in britanskega obrambnega ministra Bena Wallacea. Spletni medij za evropsko politiko Politico je v drugi krog potencialnih kandidatov uvrstil še nizozemskega premierja Marka Rutteja in estonsko predsednico vlade Kajo Kallas, v tretji skupini pa so premierka iz Litve Ingrida Šimonyte, slovaška predsednica Zuzana Čaputova, nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. V diplomatskih krogih, na katere se sklicuje Politico, omenjajo vsaj dva ključa, ki bi ju lahko uporabili pri izboru novega generalnega sekretarja Nata. Prvi je, da je morda napočil čas, da zavezništvo prevzame ženska, zlasti novejše članice pa naj bi se zavzemale za regionalno načelo oziroma so prepričane, da bi lahko postal generalni sekretar nekdo iz vzhodne Evrope. A pri tem nastane zagata zaradi vojne v Ukrajini, saj je treba upoštevati tudi faktor Ruske federacije. Predstavniki baltskih držav, Poljske ali Slovaške bi bili lahko preveč protirusko nastrojeni in zaradi tega ne najprimernejši. Neimenovani diplomat je za Politico izjavil, da bi bilo logično, da bi bil bodoči generalni sekretar nekdo, ki ima izkušnje z Rusijo in razume mentaliteto ruskega naroda.
Faktor Rusija
Bi lahko zato v matrico kvalifikacij, ki naj bi jih imel novi generalni sekretar, če ne bodo prepričali Jensa Stoltenberga, umestili Boruta Pahorja? Pahor ima nedvomno politične izkušnje na mednarodnem parketu. V vlogi predsednika države si je utrdil ugled v pobudi treh morij in v procesu Brdo-Brioni. Slovenija je do ruske agresije v Ukrajini gojila nadstandardne prijateljske odnose (Pahor je gostil Putina na Vršiču leta 2016); morebitni generalni sekretar Nata, ki bi bil iz vzhodne Evrope oziroma slovanskega izvora, bi lahko mehčal paranoična prepričanja Ruske federacije. Problem Boruta Pahorja v morebitni tekmi za generalnega sekretarja Nata bi lahko bil, da Slovenija v okviru severnoatlantske povezave nima velike teže, saj sodi med države z najmanjšim deležem BDP, ki ga namenja za obrambo. Poleg tega pa ni jasno, ali je vlada Roberta Goloba sploh pripravljena lobirati za Pahorja – za katero koli mednarodno funkcijo.
