Odbor za finance je z devetimi za in petimi glasovi proti presodil, da je bila predstavitev Klemna Boštjančiča ustrezna in da lahko prevzame ministrstvo za finance. Boštjančič je napovedal, da bo pri vprašanju davkov previden, lotiti se namerava problema »normirancev,« merili naj bi učinkovitost porabe proračunskih sredstev, napovedal je tudi več nadzora porabe.
Zapuščina predhodnih vlad na področju javnih financ je dobra in slaba, na prvo žogo, je dejal Klemen Boštjančič, »pa ni prav lepa situacija.« Začel je s pohvalami na račun odhajajoče vlade, ker je uspela z nekaj konkretnimi ukrepi pomagati gospodarstvu v obdobju covid krize. To se je zlasti poznalo v sektorju, kjer je bil Boštjančič zaposlen (Sava turizem). Je pa tudi dodal, da je nastal problem s »helikopterskim« razmetavanjem proračunskega denarja, ker bodo mnogi ukrepi postali strukturni problem. Slednje bo ključna tema njegovega ministrovanja, je dodal Boštjančič. »Strukturni primanjkljaj je rak rana Slovenije. Tak kot je, se ga bojim. Je problem, ki je nastal kot posledica ukrepov nekaj zadnjih vlad, predvidevam pa, da se bom s to težavo največ ukvarjal,« je dejal Boštjančič.
Brez revolucije pri davkih
Pri svojem delu bo zasledoval naslednjim principom. Ob dilemi, ali se dodatno zadolževati za financiranje porabe, ali omejevati porabo, pravi, da je za oboje. A dodatna poraba mora temeljiti na jasnih kriterijih, da bodo učinki prinašali srednjeročne in dolgoročne rezultate, ne pa da bi ostale za njimi le navrtane javne finance. Dodatno porabo bi financirali z rastjo BDP, učinkovitejšim pobiranjem davkov, nikakor pa z višanjem davkov. Pri davčni politiki bo zadržan, sprememb čez noč ne bo, davčni sistem mora ostati stabilen in predvidljiv, vse morebitne spremembe pa naj bi temeljile na analizah in dogovorih. Dodatne možnosti novih davčnih virov so omejene, je prepričan. Nekaj možnosti je pri davku na premoženje, sistem davka od dohodkov pravnih oseb bo treba prevetriti, ker meni, da so se olajšave razpasle, pregledali bodo tudi sistem trošarin in davščin pri dedovanju.
Zavzemal se bo za povezavo med davčno in socialno dimenzijo davčne politike, iz analize pa je mogoče razbrati, da imamo, je dejal, v Evropi enega najnižjih davkov na premoženje. V tem delu vidi dodatni proračunski vir. Kot minister se bo zavzel za uveljavitev metodologije neto razpoložljivega dohodka. Proračuni naj bi v prihodnje postali veliko bolj ciljno usmerjeni.
Rezerve so povsod
Prizadeval si bo za razvojno naravnan proračun, ker bi s tem povečali rast BDP. Glede na plače v javnem sektorju je pojasnil, da je to področje drugega ministra, a da sta na to temo s kandidatko za ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik že govorila in se veseli sodelovanja, »ker imata podobne poglede.« Sam bo zagovarjal kontrolo plač v javnem sektorju in plačilo po učinku. »Osebno verjamem v to, da večina ljudi podpira, da je del plače odvisen tudi od učinkovitosti, v tem delu javni sektor ni nič drugačen od privatnega sektorja,« je prepričan Boštjančič. Posebno pozornost namerava nameniti konceptu spremljanja porabe in kontrolinga. »Iz gospodarstva vem, da so povsod rezerve. Optimizirati bo treba stroške. Ministrstvo za finance mora postati ultimativni kontrolniški sistem za ministrstva in ostale državne organe,« je dejal Boštjančič.
Kot enega ključnih problemov vidi v preveliki olajšavi za normirane samostojne podjetnike. Vprašal se je, zakaj so njegovi predhodniki dopuščali tako dolgo anomalijo, ki omogoča izigravanje sistema. Če je pred leti takšna rešitev še imela pomen, je danes ne vidi več, oziroma je ne bi ukinil, ampak spremenil, je dejal Boštjančič. Ker je prepričan, da je v financah vse mogoče meriti in spremljati, bo na ministrstvu za finance ustanovil posebno skupino, ki bo spremljala najboljše prakse v EU in po svetu na področju financ in učinkovitosti, nekaj od tega pa naj bi potem prilagodili in skupaj z ostalimi ministrstvi skušali uveljaviti.
Ima nekaj vprašanj za Širclja
Boštjančič je prepričan, da je mogoče številne zaveze iz koalicijske pogodbe uresničiti. Navedel je stanovanja za mlade, kar da je mogoče narediti brez večjih vložkov države, ker da tu lahko računamo na druge finančne vire. Glede čakalnih vrst v zdravstvu podpira kandidata za zdravja Loredana Bešiča in je prepričan, da bodo na tem področju kot ekipa uspešni. Ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja bo velika reforma, več pa da bo znano v letu in pol. Na vprašanje, ali ima odgovor na vprašanje, kako bo zagotovil financiranje dolgotrajne oskrbe, je odvrnil, da to namerava vprašati ministra za finance Andreja Širclja, ki se poslavlja. Glede naložb v vojsko, pa se je vprašal, ali je mogoče prekiniti že sklenjene pogodbe o nakupu oklepnikov. Je pa razmišljal, zakaj je bilo treba kupiti ravno oklepna vozila, zakaj se vojska ni raje osredotočila na gorske enote, na tem področju razvila referenčni center za Nato in potem to tudi tržila.
