Prejšnji torek je pri predsedniku vlade potekal sestanek na temo novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo. Poročali smo že, da ministrstvu za finance niso všeč spremembe pri izplačilih dobička delavcem, kot jih predlagajo v resorju, ki ga vodi Matjaž Han iz SD. Skrbi jih, da bi prišlo do prelivanja plačil za delo iz dohodkov iz zaposlitve v ugodnejši način izplačila, kar da bi vplivalo na davčno in blagajne socialne varnosti. A naj bi prejšnji teden vendarle prišlo do »pomembnega zbližanja stališč«, smo izvedeli.
V stranki Socialni demokrati so v zvezi s tem za Dnevnik povedali, da pričakujejo, da bodo zakon v kratkem dokončno uskladili in ga bo vlada lahko potrdila na regijski seji v Zasavju 9. decembra. »Veseli nas, da smo naredili korak naprej pri zagotovitvi bolj enakomernega spoštovanja ustvarjenega med človeškim in finančnim kapitalom,« so optimistični v SD. Po naših informacijah je zdaj na vrsti finančno ministrstvo, ki naj bi pripravilo popravke zakona. Pri tem naj ne bi šlo za bistvene vsebinske popravke, pač pa predvsem spremembe tako imenovanih davčnih členov zakona.
Nižja obdavčitev
Spomnimo: Hanovi glede na osnutek zakona med drugim predlagajo izenačenje davčne obravnave dela in kapitala pri ustvarjanju vrednosti, tako da se dohodek v obliki pripadajočega zneska dobička, ki ga delavec prejme na podlagi denarne sheme v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne šteje več kot dohodek iz delovnega razmerja. To je tudi jedro spora. Namesto tega bi se namreč štel kot dohodek iz kapitala, kar pomeni 25-odstotno obdavčitev brez prispevkov. Kot dohodek iz delovnega razmerja je po sedanji ureditvi izplačilo obdavčeno več kot 40-odstotno.
Na vprašanje, do kdaj bodo pripravili pripombe in kakšne, so z ministrstva za finance odgovorili, da zaradi medresorskega usklajevanja, ki poteka, in v interesu konstruktivnega sodelovanja zadeve ne želijo komentirati. V prvi polovici novembra so sicer na ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič, v odgovorih zapisali, da nova verzija predloga temelji na napačnem temeljnem principu obdavčitve dohodkov iz dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost od teh dohodkov, saj da predvideva obravnavo dohodka delavca, ki ga ta prejme za svoje opravljeno delo v obliki udeležbe pri dobičku, kot dividende in da se posledično taki dohodki izločijo iz sistema plačevanja prispevkov za socialno varnost in iz davčne obravnave dohodkov iz delovnega razmerja. Na ministrstvu za gospodarstvo so v zvezi s tem za Dnevnik dejali, da bi bila mogoča varovalka, da lahko podjetje znižanje davčne osnove za obdavčitev dohodka pravnih oseb uveljavlja le, če je v letu, za katero uveljavlja znižanje davčne osnove, doseglo rast povprečne plače, ki je enaka rasti povprečnih plač v državi za isto leto. Boštjančičevi niso komentirali, ali so zadovoljni s takšno rešitvijo.
Predlog obstal v predalu
Novi zakon poleg ugodnejše davčne obravnave sicer predvideva še povečanje možnega obsega deleža dobička za delavce s petine na tretjino dobička posameznega poslovnega leta. Omejitev na največ 10 odstotkov letnega bruto zneska plač pa bi se povečala na največ 20 odstotkov letnega bruto zneska plač. Čeprav je bil zakon nared že predlani jeseni, se je zataknilo v fazi usklajevanja znotraj vlade, predlog pa je v predalu obstal dve leti, predvsem zaradi pomislekov na ministrstvu za finance. Če bi vlada še letos potrdila predlog, bi bil zakon lahko na mizi poslancev potencialno na januarski redni seji DZ.
V neusklajenem predlogu je bilo še predvideno, da se lahko 100-odstotna davčna olajšava za znesek dobička, ki pripade delavcem, uveljavlja že v naslednjem poslovnem letu po izplačilu delavcu, medtem ko veljavni zakon ugodno davčno obravnavo omogoča po treh letih. Na gospodarskem ministrstvu želijo s popravki povečati obseg udeležbe delavcev pri dobičku, saj je v različne sheme v Sloveniji vključenih le 0,07 odstotka delavcev. Največji delež zaposlenih, vključenih v udeležbo pri dobičku, ima po podatkih ministrstva za gospodarstvo v Evropi Francija s 35 odstotki. V sosednji Avstriji je vključenih šest odstotkov delavcev, v Italiji pa trije odstotki.
