Strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema na ministrstvu za zdravje, ki ga je vodila Tjaša Sobočan in je ugasnil januarja 2023, se ni dotaknil problematike nabav medicinske opreme, blaga in zdravil. A tudi strateški svet za zdravstvo, ki mu predseduje Erik Brecelj in je neposredno podrejen predsedniku vlade Robertu Golobu, se s tem doslej ni poglobljeno ukvarjal.

EU dopušča izkrivljanje prostega trga

»O nabavah smo razpravljali zgolj posredno, ko smo se lotili gospodarnega in kakovostnega upravljanja bolnišnic. Če izboljšamo vodenje javnih zavodov, bomo namreč zmanjšali korupcijo in s tem izboljšali tudi področje nabav,« je prepričan Brecelj, ki bo na eno izmed prihodnjih sej povabil predstavnike komisije za preprečevanje korupcije, da bodo lahko člani sveta prisluhnili njihovim priporočilom.

Brecelj ne vidi možnosti, da bi slovenski javni zavodi lahko nekoč neposredno pri proizvajalcih kupovali material in opremo. Obsojeni so na poslovanje s posredniki. »Proizvajalcu je ključno, da proda svoj izdelek; vseeno mu je, kako posel poteka, samo da prejme pričakovani znesek. Nič drugače ni v tujini. Drugo vprašanje je, zakaj Evropska unija dopušča takšno izkrivljanje prostega trga; zakaj nam proizvajalci lahko onemogočajo kupovanje pri tujih ponudnikih in smo obsojeni na domače,« se sprašuje Brecelj.

V pomoč bi bili tuji ceniki

Po njegovem prepričanju rešitev ne more biti centraliziranje nabav. »To odpade, sem absolutno proti,« je odločen. »Kaj se zgodi pri skupnih nabavah, smo se naučili pri operacijskih mizah. Veliko bolj smotrno je, če vsaka bolnišnica zase kupuje opremo. Ker če kupujete za vse hkrati, morajo ponudniki 'prepričati' le eno komisijo, če se diplomatsko izrazim ... Najbolj bi nam koristil prosti trg, ali da bi vsaj razpolagali s podatki, koliko neki izdelek stane v tujini. Ti ceniki niso splošno dostopni. In to ni zgolj slovenski problem. Seveda se ga da rešiti, če je volja. Spomnite se oddaje Tarča, za katero je skupina študentov zbrala cene žilnih opornic po Evropi,« pravi Brecelj.