Prihodnjo sredo, 17. avgusta, bo na sporedu prijateljska tekma slovenske in srbske košarkarske reprezentance. Reprizo finala evropskega prvenstva iz leta 2017 si bo po televiziji v neposrednem prenosu možno ogledati na Sportklubu, ki ga ima od velikih operaterjev v ponudbi le Telemach. Pričakovati gre podobno razburjenje kot ob kvalifikacijski tekmi Slovenije in Hrvaške v Stožicah 30. julija letos. Sportklub, ki je lastnik pravic za tekmovanja pod okriljem mednarodne košarkarske zveze Fiba do leta 2025, je namreč s tedanjim prenosom dosegal vsega 31-odstotno pokritost Slovenije, čeprav zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) zahteva vsaj 75-odstotno pokritost v primeru pomembnih dogodkov. Tekme košarkarske reprezentance na seznamu pomembnih dogodkov so, zapleta pa se okoli tolmačenja veljavnosti seznama. Ker njegovi programi niso dostopni v osnovnih paketih vseh treh od štirih velikih slovenskih operaterjev, pogojev zakona verjetno ne izpolnjuje niti Sportklubov glavni konkurent Arena sport.

Prvi seznam pomembnih televizijskih dogodkov je bil v Uradnem listu objavljen leta 2003 v času Ropove vlade. V času vlade Marjana Šarca je bil 31. januarja 2019 sprejet nov seznam, a do danes ni bil objavljen v Uradnem listu. Nadalje je ministrstvo za kulturo v času vlade Janeza Janše, ko ga je vodil Vasko Simoniti, seznam iz leta 2003 razveljavilo. »S sprejemom novega seznama v letu 2019 je začel veljati ta seznam, zato je bila razveljavitev prejšnjega seznama iz leta 2003 zgolj formalnost, ki bi jo sicer morali opraviti ob sprejemu tistega seznama iz leta 2019, a ga zaradi objektivnih okoliščin nismo,« so nam že po prihodu Aste Vrečko na položaj ministrice pojasnili na ministrstvu za kulturo. Na vprašanje, zakaj ob tem v Uradni list niso vnesli novega, so nam odgovorili: »Seznam, ki ga je vlada sprejela leta 2019, je veljaven, ne glede na to, da ni bil objavljen v Uradnem listu. Predmetni sklep namreč neposredno ne ureja nobenih pravic in obveznosti pravnih subjektov, zato objava v Uradnem listu ni obvezna.«

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos), ki je regulator področja, nam je sporočila, da bi se zavezanci v primeru postopka lahko sklicevali na to, da z njim uradno niso bili seznanjeni, ker seznam pomembnih televizijskih dogodkov ni bil objavljen v Uradnem listu. »Bo pa lahko agencija o tem, ali so bili zavezanci s tem seznanjeni ali ne, presojala v okviru morebitnih postopkov v zvezi s 34. členom ZAvMS, če bodo ti sproženi,« so še zapisali.

Da bi sklep morali objaviti v Uradnem listu, meni tudi predstojnik katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Rajko Pirnat. Pravi, da vsebuje splošne in abstraktne pravne norme, saj določa pomembnejše dogodke za vse primere vnaprej in za vse izdajatelje programov. »Ker s svojo vsebino vpliva na pravni položaj, torej pravice in obveznosti izdajateljev televizijskih programov, ima pa tudi eksterni učinek (velja zunaj vlade oziroma ministrstva). Glede na to je v pravnem smislu predpis vlade in bi za začetek veljavnosti moral biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.«

Kako je Arena prevzela primat pred Sportklubom?

Sportklubov doseg je bil pred letom 2020, izbruhom pandemije in prihodom vlade Janeza Janše veliko boljši, saj je bil vodilni komercialni športni program pri nas. V času vlade Janeza Janše so trije operaterji velike četverice (A1, T-2 in državni Telekom Slovenije) presedlali na Arena sport, čeprav je imela v izhodišču izrazito slabšo ponudbo, ki so jo pokonci držali predvsem prenosi tekem Luke Dončića v ligi NBA. Privlačnost Arene se je s časom sicer krepila, primat pa je prevzela šele nedavno. Sportklubu, ki je danes omejen na naročnike Telemacha, so medtem ostale pravice za prenose Fibinih tekmovanj, nogometne lige prvakov, evropske lige, kvalifikacij nogometne reprezentance, lige narodov ter evropskih nogometnih prvenstev leta 2024 in 2028, rokometa, tenisa ...

Ob zasuku moči je podjetje United media (lastnik Sportkluba) nedavno poslalo tudi javno ponudbo operaterjem, da lahko po znižani ceni zopet sprejmejo njihove programe v svoje pakete. Povabilo so podkrepili s tem, da velik del njihove ponudbe zanima širšo javnost. Uspešnost vabila bo razkril čas. Operaterji sicer v en glas pravijo, da razlogi za nesodelovanje s Sportklubom tičijo v neugodnih pogojih, ki jih ta postavlja. Hkrati nove ponudbe (za zdaj) niso sprejeli.

Dragulj v kroni kanalov Arena sport, ki je zasukal moči v slovenski športni krajini, je angleško nogometno prvenstvo oziroma premier liga. Za pravice prenosov najbolj gledanega nogometnega ligaškega tekmovanja na svetu za naslednjih šest let na območju nekdanje Jugoslavije je Arena sport namenila vrtoglavih 600 milijonov evrov oziroma 100 milijonov evrov na sezono. To je desetkrat več od vsote, ki jo je doslej plačeval Sportklub. Še več. Pravice za prenos istega tekmovanja v Nemčiji, Švici in Avstriji so šle za »vsega« 25 milijonov evrov, pa čeprav je tam okoli 100 milijonov prebivalcev z izrazito višjim standardom kot okoli 20 milijonov prebivalcev držav nekdanje Jugoslavije.

Kaj so motivi za vrtoglavo vsoto?

Iz navedene vsote je hitro razvidno, zakaj RTV Slovenija ne uspe več konkurirati športnim komercialnim televizijam v Sloveniji. Hkrati je težko verjeti, da ima Arenin nakup pravic za premier ligo veliko skupnega z golo finančno ekonomiko. Za nakupom verjetneje tičijo povsem drugi motivi, ki imajo veliko več opraviti s težnjami po medijskem in političnem vplivu v regiji. V ozadju vsega je spopad med lastnikom podjetja United Group, Srbom Draganom Šolakom, in srbskim državnim podjetjem Telekom Srbija, ki ga nadzira Šolakov nasprotnik in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Šolak ima prek podjetja United Group v Sloveniji v lasti mobilnega in kabelskega operaterja Telemach, športne kanale Sportklub, ob tem pa še medijski portal N1 Slovenija. Neuspešno je leta 2017 poskušal kupiti tudi Pro plus oziroma Pop TV. Vučić medtem nadzira kanale Arena sport v lasti Telekoma Srbija ter portal Bloomberg Adria in televizijski kanal Bloomberg Adria TV, ki je dostopen naročnikom Telekoma Slovenije, A1 in T-2, ni pa v ponudbi Telemacha.

Zakaj so pravice športnih prenosov tako pomembne? Ob razmahu pretočne televizije in videovsebin na zahtevo so športni prenosi v živo med zadnjimi vsebinami, ki spodbujajo k sklepanju kabelskih naročnin. Operaterji, ki ponujajo najboljše športne dogodke, so zato v veliki prednosti. Če so pri tem v igri tudi izključevanja konkurenčnih informativnih programov iz programskih shem, gre prevlada pri športnih prenosih z roko v roki z vplivom na informacijsko pokrajino. Dejstvo, da kanalov Arena sport in Sportklub ne najdemo pri istih velikih kabelskih operaterjih ter da Bloomberg Adria TV ni v ponudbi Telemacha, je vsekakor lahko posledica (ne)ugodnih pogojev sodelovanja, saj te določa tudi to, koliko ugodnosti lahko prenese žep konkurentov. V ozadju pa vseeno tiči dolgoročna igra dveh tekmecev, ki s pomočjo športnih prenosov, z izključevanjem konkurenta iz svojih paketov oziroma zmanjševanjem privlačnosti konkurentovih storitev, igrata šah v regionalni medijski in informacijski krajini. Janšev zaveznik Vučić je z vzponom Arene Šolaku v Sloveniji že pojedel kraljico.