Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je ob otvoritvi letošnjega sodnega leta med štiri prioritetna področja uvrstil tudi izterjavo obveznosti v sodnih postopkih. Mednje sodijo tudi denarne kazni, premoženjski zahtevki in sodni stroški, ki neredko ostanejo neporavnani. Gre za področje, ki ga vsako sodišče ureja po svoje, pregled nad neplačanimi obveznostmi pa je izrazito pomanjkljiv in neenoten. Zato sodstvo niti nima natančnih podatkov o neizterjanih obveznostih.

Zastarala polovica denarnih kazni

Na vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da sodišča evidence vodijo po konkretnih zadevah, »vendar zaradi neenotnega načina vodenja s podatkom, kolikšen je ta znesek na letni ravni celotnega sodstva, v tem trenutku še ne razpolagamo«. Plačila kazni, premoženjskih zahtevkov in sodnih stroškov sicer spremljajo z notranjimi revizijskimi pregledi, vendar je lahko takrat že prepozno.

Da je plačilna (ne)disciplina pereč problem slovenskih sodišč, smo pokazali že pred približno dvema letoma in pol na primeru s koprskega sodišča. Tam se je izkazalo, da se s tem področjem sploh nihče ni zares ukvarjal, kar je v praksi pomenilo, da je sodišče obsojencu izreklo denarno kazen, nato pa sploh ni preverjalo, ali jo je obsojeni poravnal. Če je ni, je kazen čez čas enostavno zastarala. Revizija je pokazala, da je na takšen način zastarala kar polovica denarnih kazni. V Kopru so kasneje odkrili tudi druge nepravilnosti. Knjigovodstvo sodnih taks sploh ni knjižilo, od dolžnikov ni nihče niti poskušal izterjati stroškov izvršiteljev in podobno. Sistem na sodišču je nazadnje uredila diplomantka pedagoške fakultete za področje matematike in računalništva, ki je prišla na sodišče kot zapisničarka, nato pa ji je novo vodstvo sodišča zaupalo projekt, ki ji je bil pisan na kožo. Prebila se je skozi spise ter vzpostavila sistem beleženja in spremljanja različnih tipov obveznosti. Stanje se je občutno izboljšalo. Če je prej zastarala kar polovica denarnih kazni, sta po novem zastarala le dva odstotka vseh izrečenih denarnih kazni.

V pričakovanju
centralne aplikacije

Čeprav je koprski primer pokazal, da lahko že volja in sposobnost smiselne organizacije izboljšata plačilno disciplino strank sodišča, sistem še vedno ni poenoten. »Z revizijskimi pregledi smo ugotovili, da se aktivnosti, povezane z odrejanjem plačila oziroma povračila, kot tudi postopki izterjave z leti izvajajo boljše – bolj ažurno, bolj pregledno in tudi bolj učinkovito, a vendar z možnostjo dodatnega izboljšanja,« pravijo na vrhovnem sodišču, kjer poudarjajo predvsem nujnost boljše komunikacije med računovodstvom in izvršilnimi oddelki.

Na vrhovnem sodišču upe med drugim polagajo v aplikacijo eObveznosti. Gre za centralno programsko podporo evidentiranju in vodenju finančnih obveznosti v vseh sodnih zadevah in na vseh sodiščih. Primarno naj bi jo začeli uporabljati na področju kazenskih zadev, kasneje pa tudi na drugih področjih. Aplikacija podpira tudi področje prisilne izterjave in omogoča avtomatično oddajo predlogov za davčno izvršbo prek sistema eIzvršbe, ki deluje v okviru finančne uprave.