V Gibanju Svoboda bodo na današnjem svetu stranke odločali o podpori kandidaturi Milana Brgleza, ki bi na predsedniških volitvah nastopal kot neodvisni kandidat. V vladajoči stranki so pred tednom dni namreč jasno postavili pogoj, da Brglez ne sme opravljati nobenih funkcij v stranki, da bi bil zanje sprejemljiv. Socialni demokrati so ob nominaciji Brgleza izrazili željo, da bi ta postal kandidat koalicijskega trojčka, a se to po odločitvi Levice, da v predsedniško kampanjo pošlje poslanca Miho Kordiša, ne bo zgodilo.
Brglez odstopil kot predsednik konference SD
Kakšna bo odločitev sveta stranke Gibanje Svoboda, še ni znano, lahko pa iz posrednih informacij in po pismu Milana Brgleza strankama SD in Gibanje Svoboda sklepamo, da bo dobil evropski poslanec poleg podpore matične stranke tudi podporo zmagovalke aprilskih parlamentarnih volitev. Milan Brglez se je namreč odrekel vsem funkcijam v SD, kjer je bil predsednik konference SD. Poleg tega je tudi umaknil soglasje h kandidaturi za podpredsednika stranke na kongresu SD, ki bo potekal 8. oktobra. Evropski poslanec bo ostal član stranke, a bo članstvo zamrznil, če bi bil izvoljen za predsednika republike. S tem bi lahko bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je postavilo Gibanje Svoboda stranki SD. Po naših informacijah še ni jasno, na kakšen način bo Brglez vložil kandidaturo za predsednika republike, pogovore na to temo naj bi SD in GS še opravili, rok za oddajo kandidature imajo namreč do 28. septembra.
Pirc-Musarjeva in Logar vložila kandidaturi
Čeprav je koordinator Levice Luka Mesec dopuščal možnost, da bi podprli kandidaturo Milana Brgleza, pa se je svet stranke Levice držal sklepa pred tremi tedni, da bodo po umiku podpredsednice Gibanja Svoboda Marte Kos predlagali svojega predsedniškega kandidata, ker da je pobuda SD z Brglezom prišla prepozno. Njihov kandidat je poslanec Miha Kordiš, ki bo imel v kampanji podobno vlogo kot kandidat NSi Janez Kralj Cigler, to je predvsem promocijo stališč in vrednot stranke. Mesec je po nominaciji Kordiša dejal, da bo slednji prijetno presenečenje kampanje, tako kot da je Levica prijetno presenečenje koalicije. Kordiš pa je dejal, da kandidira, ker želi funkciji predsednika republike vrniti vsebino, kot predsednik pa se namerava postaviti za ljudi.
Danes sta sicer predsedniško kandidaturo formalno vložila odvetnica Nataša Pirc Musar in poslanec SDS Anže Logar, pred tem pa sta to že storila župan Kočevja Vladimir Prebilič in glasbenik Gregor Bezenšek. Nataši Pirc Musar je uspelo zbrati več kot 5000 podpisov podpore volilcev, zato bo nastopala kot neodvisna predsedniška kandidatka. V kampanjo se podaja brez bremen strankarske preteklosti, danes pa je ponovila, da ni bila nikoli in tudi ne bo članica politične stranke. »Nikoli nisem bila tiho, ko se je bilo treba oglasiti, predvsem zadnji dve leti, od nastopa zadnje vlade Janeza Janše, sem se oglašala, ker nam je pravna država razpadala pred očmi,« je po vložitvi kandidature izjavila Nataša Pirc Musar. Na očitke o aferah, ki da se lepijo na njeno kandidaturo, pa odgovarja, da prinaša v predvolilno kampanjo nahrbtnik 25-letnega zavzemanja za človekove pravice, pravno državo in vladavino prava. Na drugi strani je izrazito strankarski kandidat poslanec SDS Anže Logar vložil kandidaturo s podporo 12.000 podpisov volilcev, ob tem pa uživa podporo SDS. V kampanji bo, je dejal, predstavljal stališča, ki jih sam zastopa, kot dokaz približevanja najširšemu krogu volilcev pa je navedel, da ni podpisal pobude SDS za razpis treh referendumov.
Vajgl še zbira podpise podpore
Potem ko so v NSi ob predstavitvi kandidature Janeza Ciglerja Kralja izjavili, da ne morejo podpreti Logarja, ker je zanje preveč lev, je to Logar spretno izkoristil za repozicioniranje na sredino. »Na levi mi pravijo, da sem skrajni desničar, v NSi pravijo, da sem na levi, kar pomeni, da sem pravi kandidat za predsednika republike, ki bo predsednik vseh državljank in državljanov, vseh Slovenk in Slovencev,« je dejal Logar. Ali se bo sedmerici kandidatov pridružil še osmi, to je nekdanji zunanji minister, evropski poslanec in veleposlanik Ivo Vajgl, bo znano do 28. septembra (izteče se obdobje za zbiranje podpisov), ker še ni zbral potrebnih 3000 podpisov podpore volilcev. Vajgl je v preteklih tednih večkrat skušal priti v stik z vodstvom stranke Gibanje Svoboda, a se to tudi po napovedi, da se bodo pogovorili z vsemi neodvisnimi kandidati, ni zgodilo. »V politiki je normalno, da ne glede na morebitna drugačna mnenja pride vsaj do pogovora. Že 35 let sem v politiki, bil sem na številnih položajih, uživam mednarodni ugled in verjamem, da ima predsednik vlade pomembnejše stvari, vseeno pa bi pričakoval vsaj neko minimalno spoštovanje, ne pa takšen ignorantski odnos. Da se razglaša, da bodo opravljeni pogovori z neodvisnimi kandidati, nato pa jih ni, je podcenjujoče tako do funkcije predsednika republike kot do vseh tistih, ki smo pripravljeni sprejeti to odgovorno funkcijo,« pravi Vajgl. Glede podpisov podpore – njegovo kandidaturo sta podprli stranka Naša prihodnost in LDS – pa pojasnjuje, da so blizu zastavljenega cilja, a da jih še niso zbrali dovolj.
