Ruski Gazprom je v soboto ustavil dobave zemeljskega plina avstrijski energetski družbi OMV. Kot smo poročali, se je energetski gigant s tem odzval na sodbo arbitražnega sodišča Mednarodne gospodarske zbornice, ki mu je naložilo plačilo 230 milijonov evrov s pripadajočimi obrestmi, ker je leta 2022 zamujal z dobavami plina Nemčiji. Dobave ruskega plina v Avstrijo utegne konec leta še dodatno omejiti odločitev Kijeva, da ne bo podaljšal pogodbe o tranzitu plina skozi Ukrajino. Kako bo to vplivalo na razmere v Sloveniji?
Na agenciji za energijo, ki jo vodi Duška Godina, uvodoma poudarjajo, da se je EU že dalj časa pripravljala na zaustavitev dobav ruskega plina po plinovodih čez Slovaško v Avstrijo. »Plinska infrastruktura v EU omogoča preskrbo z zemeljskim plinom iz drugih virov brez dodatnih omejitev dobav, če se poraba plina ne bo povečala. Avstrijsko vozlišče Baumgarten bo po naših pričakovanjih še vedno preskrbljeno s plinom iz drugih virov in iz skladišč,« je sporočila.
Plin kupujejo tam, kjer je najcenejši
Če nas ne bo doletela večmesečna polarna zima, lahko pričakujemo redno in neprekinjeno preskrbo s plinom, miri agencija. Tudi Zvonimir Šibalić, svetovalec uprave hrvaške energetske družbe PPD, ne pričakuje dolgoročnih težav z dobavami plina, kvečjemu kratkoročne motnje. »Stabilnost oskrbe v regiji bo odvisna od usklajenega delovanja infrastrukture in gibanja svetovnih cen,« pravi.
Razmere v Avstriji vplivajo na Slovenijo tudi zato, ker čez severno mejo k nam priteče 77 odstotkov dobavljenih količin zemeljskega plina. »Zaradi različnih tržnih poslov in nakupov plina na vozliščih ne moremo poznati fizične strukture dobav plina,« poudarja agencija in spomni na spomladanski dogovor Geoplina z alžirsko skupino Sonatrach, s čimer naj bi bodoče dobave alžirskega zemeljskega plina zadostile približno polovici slovenskih potreb. »Preostale potrebne količine dobavitelji kupujejo na trgu po pogodbah, ki večinoma niso daljše od enega leta. Dobavitelji kupujejo plin tam, kjer je najugodnejši,« razloži agencija.
V soboto se je pretok zemeljskega plina v Avstrijo nekoliko zmanjšal, nato se je stabiliziral na prejšnjo raven, kar pomeni, da Gazprom še dobavlja plin na avstrijski trg, kjer ga pokupijo drugi odjemalci. »Tudi (cenovna) razlika med avstrijskim trgom in ostalimi likvidnimi evropskimi borzami ni doživela bistvenih sprememb, kar dodatno potrjuje stabilnost razmer,« ugotavlja Šibalić.
Pozimi pričakujejo višje veleprodajne cene
Ukrajinski Naftogaz ne bo obnovil pogodbe z Gazpromom, ki poteče 1. januarja 2025. S tem bi se morala zapreti najpomembnejša plinovodna žila za dobavo plina iz Rusije v EU. »Razpoložljive tehnične zmogljivosti za dobavo plina v Avstrijo iz Nemčije in Italije ter zmogljivosti na terminalih utekočinjenega zemeljskega plina zadostujejo potrebam avstrijskega in sosednjih trgov,« je prepričan hrvaški strokovnjak. »Obenem je za slovenski trg ugodno dejstvo, da lahko del svojih potreb pokriva tudi iz Italije in Hrvaške. Diverzifikacija dobavnih poti dodatno povečuje zanesljivost oskrbe in zmanjšuje odvisnost od enega vira.«
Kaj pa cene? Nas utegne doleteti podražitev? »Pričakujemo lahko nekoliko višje cene plina na veleprodajnem trgu,« napoveduje agencija. »Kar zadeva cene zemeljskega plina v Sloveniji pozimi, bodo te odvisne predvsem od svetovnih gibanj,« Dnevniku odgovarja Šibalić. »Ključni vpliv na cene bodo imela gibanja na treh največjih trgih zemeljskega plina: ameriškem Henry Hubu, evropskem TTF in azijskem JKM. Razmerje med temi trgi bo ostalo ključno za oblikovanje svetovnih ravni cen plina.«
