Pred sejo medresorske vladne komisije za urejanje položaja Romov je pred kulturnim domom v Škocjanu potekal manjši shod. Okoli 30 krajanov je z napisi izreklo podporo županom jugovzhodne regije. »Stop črnim gradnjam« je pisalo na enem izmed plakatov, ki so jih razgrnili pred začetkom seje. Povedali so nam, da je stanje v Škocjanu zanje nevzdržno.

»Želimo si, da bi se končno zgodile spremembe. Predlogi vloženih zakonov so bili dobri in so naslavljali najhujše težave,« je povedal prebivalec Škocjana Marko Škof. Prepričani so, da bi morala država čim prej ukrepati na področju socialnih prejemkov, ilegalnih romskih naselij in nasilja. Opozorili so, da bodo v primeru, če se vlada na njihove zahteve ne bo odzvala, zadevo vzeli v svoje roke in ustanovili vaške straže.

V romskem naselju Dobruška vas, ki je od središča mesta oddaljeno slabih pet kilometrov, so bili nad protestom in sestankom razočarani. »Mi živimo brez vode in elektrike, oni pa se pogovarjajo. Otroci ne morejo v šole, ker smrdijo,« so povedali. Približno 200 Romov v tem naselju živi brez elektrike in vode, dostop do elektrike imajo le redki. Občina jim je pred dobrim letom zagotovila prenosna stranišča.

Podskupina za varnostno problematiko

Pred tedni so na notranjem ministrstvu napovedali ustanovitev podskupine, ki bo skrbela za varnostno problematiko, kar so na današnjem sestanku uresničili. Skupini so določili predsednika, to je postal policist Peter Kotar. »Govorili smo tudi o nekaterih konkretnih predlogih. Med najboljšimi predlogi sta bila zamrznitev dolgov za Rome, ki začnejo delati, in sprotno obveščanje centrov za socialno delo o otrocih, ki v šoli manjkajo,« je izpostavila Helga Dobrin, predsednica medresorske delovne skupine.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je bil s sestankom zadovoljen, a je opozoril, da bo za dosego rezultata treba še veliko delati. »Všeč mi je, da so imeli priložnost svoje zgodbe predstaviti tudi lokalni prebivalci in občinski svetniki. Upam, da bodo v naslovljenih resorjih njihovim predlogom prisluhnili in odgovorili na zastavljena vprašanja,« je povedal. Poudaril je, da ni naklonjen represivnim ukrepom, temveč okrepljenemu izobraževanju in ozaveščanju.

Sestanka se je udeležil tudi začasni župan Občine Kočevje Gregor Košir, ki je dejal, da je zaznal napredek. »Končno se je nehalo zanikanje, da problema ni in da je zakonodaja ustrezna. Ministrstvo za pravosodje je napovedalo spremembo zakonov, tudi pri šolstvu priprave na spremembe že potekajo. Težava, ki jo imajo na notranjem ministrstvu, je pomanjkanje kadra,« je še povedal.

Ponudili so jim 30.000 evrov

Že avgusta je 14 predstavnikov Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike iz občin Brežice, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Novo mesto, Škocjan in Šentjernej opozorilo na težave, ki naj bi jih imeli v jugovzhodni regiji z nekaterimi skupinami Romov. Med drugim naj bi jih zmotili vožnja z neregistriranimi vozili, vsakodnevno streljanje, vlomi in kraje. Takrat je predstavnik civilnih iniciativ Silvo Mesojedec celo navedel primer, ko so vaščani romski družini v Krškem ponudili 30.000 evrov, da se izseli iz mesta. Vlado so takrat pozvali, naj upošteva njihove zahteve in jih povabi na pogovor. »Če do tega ne bo prišlo, ne bomo več mogli preprečevati samoorganiziranja ljudi oziroma vaških straž,« je dejal Mesojedec.

Njihovim zahtevam je v začetku septembra prisluhnil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je sestanek z iniciativo ocenil kot konstruktiven in izčrpen. K skupnemu reševanju težav je pozval tudi Zvezo Romov Slovenije in Svet romske skupnosti.