Med hospitaliziranimi v celjski splošni bolnišnici je bilo junija okoli osem odstotkov ljudi, ki so po zaključku akutnega zdravljenja ostali v negovalnih posteljah bolnišničnih oddelkov. Zanje namreč niso našli druge možnosti namestitve. Velik del teh pacientov potrebuje zahtevnejšo nego, pojasnjujejo v bolnišnici: med njimi so bili na primer bolniki z začasnimi ali stalnimi kanilami.

Negovalnega oddelka niso ponovno odprli

Pred epidemijo covida-19 je imela celjska bolnišnica negovalni oddelek. Namenjen je bil ravno pacientom, ki jih po zaključeni akutni obravnavi in diagnostiki še niso mogli odpustiti v domačo oskrbo. Med pandemijo so zmogljivosti tega oddelka namenili obolelim s covidom, negovalne postelje pa so bile na voljo v okviru akutnih oddelkov. Tako je ostalo tudi kasneje. Zaradi pomanjkanja osebja negovalnega oddelka še niso ponovno vzpostavili, pojasnjujejo v bolnišnici, ki jo vodi Dragan Kovačić. Tovrstno oskrbo pacientov za zdaj zagotavljajo na akutnih oddelkih.

Ob staranju prebivalstva ima vse večji delež pacientov poleg osnovne tudi pridružene bolezni, opažajo v celjski bolnišnici. »Zaradi tega je njihova zdravstvena obravnava kompleksnejša. Delež pacientov, ki po zaključku akutnega zdravljenja potrebujejo namestitev na negovalnih posteljah, se iz leta v leto veča, na drugi strani pa naraščajočim potrebam ne sledijo kapacitete negovalnih bolnišnic,« ugotavljajo. Pri nameščanju pacientov z večjimi potrebami v institucionalno varstvo povzroča težave tudi kadrovska podhranjenost domov starejših občanov in majhno število zaposlenih z ustreznimi kompetencami za zahtevnejše negovalne postopke, so dodali v bolnišnici.

Zmogljivosti bo treba večati
na več koncih

Na akutnih bolnišničnih posteljah tako ostajajo tudi bolniki, ki so akutno zdravljenje že zaključili, bolnišnični oddelki pa na zdravljenje ne morejo sprejeti tako velikega števila pacientov, kot bi ga lahko, če bi bile za bolnike po zaključku akutnega zdravljenja na voljo ustrezne druge možnosti, ne skrivajo v celjski bolnišnici. Rešitev vidijo v povečanju zmogljivosti negovalnih bolnišnic in zagotavljanju razmer, ob katerih bo osebje ostajalo v zdravstvenih in negovalnih ustanovah. Del rešitve bi bila lahko tudi širitev kompetenc srednjih medicinskih sester, ki delajo v domovih starejših občanov, menijo v celjski bolnišnici. Ena od možnosti je še povečanje zmogljivosti pri oskrbi oziroma pomoči na domu, so ocenili.