Državna revizijska komisija je včeraj potrdila odločitev Družbe za avtoceste (Dars), kjer so se junija odločili, da turški družbi Cengiz ne priznajo sposobnosti za nadaljnje sodelovanje v razpisu, na katerem se izvajalci borijo za gradnjo dveh odsekov tretje razvojne osi. To Darsovo odločitev je turško gradbeno podjetje neuspešno izpodbijalo.
Nastala situacija je shizofrena. Družba Cengiz pravkar gradi drugo cev karavanškega predora. Kot sposobnega in kompetentnega izvajalca jo je izbral Dars. Zakaj je torej ta isti naročnik pred poldrugim letom presodil in odločili, da je Cengiz sposoben, in mu tudi oddal posel, danes pa ta ista družba to ni več?
Družbe iz tretjih držav
v EU omejene
Spomnimo, Dars je oktobra lani objavil dvofazni razpis, s katerim išče izvajalca za gradnjo dveh krajših odsekov tretje razvojne osi. Ocenjena vrednost odseka Velunja je 269 milijonov evrov, odseka Škale pa 66 milijonov evrov. Podjetja so prijave oddala do sredine februarja. Junija pa je Dars sprejel presenetljivo odločitev: družbi Cengiz ni priznal sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi razpisa, ker kot »gospodarski subjekt iz Turčije nima pravno zagotovljenega dostopa do konkretnega javnega naročila«. Državna revizijska komisija je po pritožbi zaključila, da je Dars izločil »gospodarske subjekte iz tretjih držav, ki nimajo sporazuma o odprtju trga javnih naročil EU oziroma Slovenije«.
Darsu tako odločitev omogoča evropska in slovenska veljavna zakonodaja. Pravzaprav ne obstaja nikakršen mednarodni sporazum, ki bi gospodarskim subjektom
iz Turčije zagotavljal dostop do trga javnih naročil EU. Evropska direktiva, povedano preprosto, javnim naročnikom daje možnost, da se odločijo, kako bodo obravnavali
gospodarske družbe iz tretjih držav, recimo iz Turčije ali Kitajske. Javni naročniki se lahko torej povsem arbitrarno, z namenom »zaščite trga EU«, odločijo danes tako, jutri drugače. Vendar pa je v tem kontekstu zanimivo, da isti naročnik istega izvajalca obravnava danes povsem drugače kot včeraj. Zakaj so se na Darsu tako odločili in
kaj se je vmes spremenilo? Prišla
je pandemija.
Pandemija premešala karte
V času pandemije je namreč (Janševa) vlada sprejela interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji. Ta interventni zakon, ki še vedno velja, kot enega od ukrepov pri izvedbi pomembnih investicij – tretja razvojna os je predeljena kot strateški projekt – izrecno določa, da se v javnem naročanju uporabljajo omenjene evropske smernice in direktive o obravnavi ponudnikov tretje države na trgu javnih naročil EU. Evropska direktiva naročnike tako obvezuje, da v javnih razpisih enako obravnavajo družbe iz EU in družbe iz držav, ki so podpisnice mednarodnih sporazumov. Ni pa jim treba enako obravnavati družb, ki prihajajo iz tretjih držav, ki z EU ali Slovenijo nimajo sklenjenega ustreznega sporazuma.
Družbe iz tretjih držav, ki nimajo sporazuma o odprtju trga javnih naročil EU, so torej lahko izključene iz evropskih – in slovenskih – postopkov javnih naročil. »Povedano drugače, naročnik ima možnost, ne pa dolžnosti, da družbam iz tretjih držav, ki niso podpisnice sporazuma o odprtju trga javnih naročil EU oziroma Slovenije, ne omogoči sodelovanja v postopku javnega naročanja,« so poudarili v državni revizijski komisiji. »Ali bo naročnik takšno možnost izkoristil, je v njegovi avtonomni presoji, v katero državna revizijska komisija ne more posegati,« so dodali. Javni naročnik lahko ponudnika iz tretje države izloči iz razpisa »ne glede na vprašanje, ali EU oziroma Slovenija v drugih postopkih javnega naročanja (ali v preteklosti) omogoča oziroma je omogočala dostop do svojih trgov javnih naročil subjektom iz tretje države«, je v odločitvi spomnila državna revizijska komisija. Turčija ima tako kot Kitajska status opazovalke mednarodnega sporazuma, ki bi ji omogočil enako obravnavo na evropskih razpisih.
Na Darsu svoje odločitve in odločitve državne revizijske komisije ne komentirajo. Sicer pa so omejitev dostopa družbam iz tretjih držav do javnih naročil Slovenije predvideli tudi v besedilu razpisa. Zoper odločitev državne revizijske komisije je dovoljen upravni spor.
