Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je med tistimi javnimi zavodi, ki skušajo samoiniciativno pospešiti zaposlovanje zdravnikov iz tujine. Za zdaj se ponujajo priložnosti za vključevanje mladih zdravnikov po zaključku medicinske fakultete, ki bi v Sloveniji opravili specializacijo. »Kandidatov je bilo 48, šest od njih pa smo povabili na nadaljnje razgovore. Pet se jih zanima za družinsko medicino, eden pa za pediatrijo,« je rezultate nedavnega obiska v Bosni in Hercegovini (BiH) povzel direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik.
Pogrešajo tečaje,
organizirane v tujini
Stike nameravajo navezovati tudi s stomatologi, ki razmišljajo o delu v Sloveniji. V mariborskem zdravstvenem domu skušajo zaposliti dva zobozdravnika, kar jim za zdaj kljub ponavljanju razpisov ni uspelo. Pričakujejo pa skorajšnjo zaposlitev specialistke otroškega in mladinskega zobozdravstva iz Makedonije, je pojasnil Završnik.
Po njegovih besedah bi bilo smiselno, da bi se v dogajanje aktivneje vključilo zunanje ministrstvo. Tečaji slovenskega jezika so trenutno že na voljo v nekaterih državah, kjer se zdravniki ne zanimajo za delo v Sloveniji, je spomnil. Po Završnikovi oceni bi bili z vidika zdravstva ključni organizirani tečaji v BiH, Makedoniji, Srbiji in na Hrvaškem, v nadaljevanju pa morda še v Bolgariji in Romuniji. Dobro je, da Zdravniška zbornica Slovenije načrtuje tečaje slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike, meni Završnik. A po njegovem mnenju bi se morala pri tem drugače kot doslej organizirati tudi država. »Presenečen sem, da to še ni urejeno,« je dejal.
V zdravniški zbornici so včeraj napovedali, da bodo tečaje slovenskega jezika začeli v začetku prihodnjega leta. Pri tem načrtujejo tudi redne spletne seminarje, s katerimi bodo zainteresiranim omogočili dodatno izpopolnjevanje strokovne slovenščine.
V igri je znižanje zahtev
Na zadnjem preverjanju znanja strokovne slovenščine je bilo uspešnih 13 zdravnikov in zobozdravnikov, kandidatov pa je bilo 28. Večina jih je bila iz Srbije, BiH in s Hrvaškega, med njimi pa je bilo enajst zdravnikov, ki še niso opravili specializacije. Preverjanje znanja strokovnega jezika je sicer posodobljeno: program preizkusa so na zbornici pripravili v sodelovanju z ljubljansko filozofsko fakulteto. V Sloveniji pa morajo kandidati izkazati raven obvladovanja jezika, na katero so že večkrat leteli pomisleki o pretirani zahtevnosti: pisno gre za B2, ustno pa za C1.
Dogovor med ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom je prejšnji teden nakazal, da so v igri spremembe sedanjih zahtev pri zaposlovanju tujih zdravnikov. V zdravstvenem resorju bodo preučili možnost sprememb pri postopkih priznavanja poklicne kvalifikacije, pridobljene v tujini. Da bi pritegnili strokovnjake za delo v zdravstvu, pa bodo razmislili tudi o omilitvi sedanjih zahtev po znanju slovenščine.
