Verjetno se je večina bralcev Dnevnika v minulih dveh mesecih soočila z izkušnjo, da je oseba iz družinskega ali poslovnega okolja prebolevala covid (če se je ob pojavu simptomov prehladnega obolenja samotestirala na prisotnost virusa sars-cov-2). Okužbe so namreč v porastu. Kako strma je rast, ni znano, ker so razpoložljivi podatki zelo skopi.

Odmevno napoved je pred dnevi podal dunajski molekularni biolog Ulrich Elling. Na avstrijskem obzorju je zaznal »enega najvišjih valov covida doslej«, je sporočil na omrežju X. V odpadnih vodah v avstrijski zvezni deželi Predarlski so že 21. novembra zaznali rekordno visoko koncentracijo virusa, odkar opravljajo te meritve.

Po besedah Ellinga je trend naraščanja prisoten tudi v drugih evropskih državah, če seveda obstajajo razpoložljivi ustrezni podatki. Med drugim je delil objavo iz Švice. Tam je monitoring odpadnih voda sredi novembra zaznal tedensko podvajanje koncentracije virusa. Na podlagi zbranih podatkov je bilo mogoče oceniti, da je bil vsak 50. prebivalec okužen s koronavirusom. V osemmilijonski državi bi to pomenilo več kot 165.000 okuženih. Trend strmo narašča.

Omejeni slovenski podatki
niso dramatični

Razpoložljivi podatki iz Slovenije niso tako dramatični. Iz zadnje objavljene meritve odpadnih voda izhaja ocena, da je bilo 12. novembra 587 okužb na 100.000 prebivalcev. To je daleč od rekordnih vrednosti, ki jih je s to analizo odpadnih voda doslej zaznal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Uradno testiranje okuženih zaznava približno 4-odstotno rast 14-dnevne pojavnosti covida-19. Kaže ponoviti, da so podatki zelo nezanesljivi, ker veljavna priporočila ob sumu na okužbo s koronavirusom ne vključujejo obveznega testiranja, temveč samozaščitno ravnanje, ki je enako kot v drugih primerih okužbe dihal. Zdravniška obravnava – in napotitev na test – je predvidena le za ranljive skupine ter v primeru poslabšanja stanja, opozarja skupina Covid-19 Sledilnik.

V slovenskih zdravstvenih ustanovah vsekakor zaznavajo rast števila okužb s koronavirusom in drugih respiratornih obolenj. V Dnevniku smo že poročali, da se v marsikateri bolnišnici soočajo s prostorsko stisko pri nameščanju okuženih pacientk in pacientov, saj so enoposteljne sobe kronična redkost. Zaradi respiratornih obolenj je bilo več obravnav v urgentnih ambulantah infekcijske klinike in na ljubljanski internistični urgenci. Bolnikom morajo zaradi okužbe spodnjih dihal in sekundarne bakterijske pljučnice tudi pogosteje dodajati kisik. Tudi v sprejemni ambulanti ljubljanske infekcijske klinike se množijo bolnice in bolniki.

Pozabili, da je covid-19
resna bolezen

Malo jih sicer zboli za »tipično covidno pljučnico«, ki je bila pogosta med epidemijo covida-19. Hospitalizacijo praviloma potrebujejo okužene osebe s pridruženimi boleznimi. »Mislim, da smo kar malo pozabili, da je covid-19 resna bolezen. Tudi če ne povzroči pljučnice, ki bi zahtevala umetno predihavanje, ima zelo različne, sorazmerno pogoste zaplete, med drugim tromboze in embolije,« je opozorila specialistka infektologije v UKC Ljubljana Bojana Beović. Po podatkih NIJZ je bilo med 21. oktobrom in 19. novembrom hospitaliziranih 195 oseb z akutno okužbo dihal in potrjeno okužbo s koronavirusom. V enotah za intenzivno terapijo so jih zdravili 21, umrlo je 25 pacientk in pacientov.

Zato infektologinja Beović svetuje previdnost pri stikih z bolnimi osebami. Če ima kdo bolnega družinskega člana, svetuje, naj ta nosi zaščitno masko. Glavna sezona gripe se sicer še ni začela, pojavljajo se že posamezni primeri gripe, krožijo tudi drugi respiratorni virusi, kot je običajno za ta čas, je poročala STA.

Po osvežitveni odmerek
komaj tisoč oseb

V skladu z veljavnimi priporočili NIJZ naj bi osvežitveno cepljenje s posodobljenim cepivom proti covidu opravili oskrbovanci domov za starejše in socialnovarstvenih zavodov, starejši od 65 let in posebej ranljivi kronični bolniki. Zanimanje za zaščito je zelo majhno. V minulih dveh mesecih je poživitveni odmerek prejelo komaj nekaj več kot tisoč oseb. To ni slovenska posebnost. »Imamo zelo nizko povpraševanje po cepljenju,« je za časnik Welt am Sonntag povedal Andreas Gassen, izvršni direktor nemškega nacionalnega združenja zdravnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Mnogi ljudje so razumljivo utrujeni od cepljenja. Vendar je to problematično za rizične skupine.« Te naj se zaščitijo tudi pred gripo. Covida in gripe ne bi smeli jemati zlahka, še posebej na vrhuncu trenutnega vala okužb, je dejal Gassen.

Nemški virolog in epidemiolog Klaus Stöhr pričakuje, da bo letošnja zima težja kot lanska. Po treh letih pandemije še ni dosežen imunski status, primerljiv z dolgoletno endemično okužbo z drugimi povzročitelji bolezni dihal, je poudaril za Frankfurter Rundschau. Še posebej so ogroženi starejši ljudje s pridruženimi boleznimi.