Tri nagrade za Dnevnik, Ervinu Hladniku - Milharčiču za življenjsko delo

Letošnji novinarski festival Naprej/Forward se je drevi v ljubljanskem Centru Rog sklenil s podelitvijo stanovskih nagrad čuvaj/watchdog za leto 2025, ki so jih prejeli novinarji, novinarske ekipe in fotoreporterji, ki so v minulem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo.

Poroto so tokrat sestavljali Andreja Gomboc, Jana Javornik in Andraž Zorko kot predstavniki javnosti, Metka Majer, Adrijan Bakič, Gašper Andrinek, Andreja Kutin, Špela Kuralt in Sašo Bizjak kot predstavniki Društva novinarjev Slovenije. Porota je do 15. oktobra prejela 13 predlogov za nagrade za dosežke mladih novinarjev in novinark ter 32 predlogov za nagrade za izstopajoče novinarske dosežke. Za nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je porota prejela štiri predloge. 

»Nikoli ne sme nehati pisati«

Nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu je prejel Dnevnikov novinar Ervin Hladnik -  Milharčič. Kot je porota zapisala v obrazložitvi, je Hladnik - Milharčič »nacionalna kulturna dediščina«. Zapisali so še, da je Hladnik - Milharčič novinar v vseh mogočih novinarskih vlogah, njemu najljubša pa je poročevalec. »Vojni dopisnik? Morda in tudi, čeprav se z vojnim dopisništvom ni nikoli postavljal, ker zanj poročevalec pomeni samo biti zraven, biti skromen, neviden opazovalec, ki gleda, posluša in beleži. Z nezgrešljivo, prepoznavno naracijo,« so zapisali v obrazložitvi in dodali, da na Dnevniku slovenski medijski prostor bogati z lucidnimi in duhovitimi kolumnami, reportažno in z intervjuji pa se je začel posvečati tudi Evropi. Za konec so še zapisali: »Nikoli ne sme nehati pisati.«

Hladnik Milharčič se podelitve nagrade iz zdravstvenih razlogov ni udeležil, zahvalo je v njegovem imenu prebral kolega Domen Caharijas. V njej je opisal svojo kratko študentsko izkušnjo z delom v tovarni. »Po enem mesecu sva s kolegom sklenila, da nikoli več ne bova delala. Mene je rešil italijanski novinar iz Coriere della Sera Indro Montanelli, ki so ga na televiziji vprašali, zakaj se izpostavlja stresu tega tako napornega poklica, in odgovoril je, da je bolje biti novinar kot delati,«  je zapisal.

»To nosim desetletja s seboj kot življenjsko vodilo. Res večino življenja živim od tega, da kot novinar pišem, ampak se z vsemi štirimi upiram temu, da bi bilo to delo, ne pa življenjski slog. Ni lahko zdržati, vedno cel kup ljudi in institucij pritiska na to, da bi iz tega lepega poklica naredili odtujeno delo. Zahvaljujem se vsem, ki se borijo, da jim to ne bi uspelo in bi mi ostali svobodni ljudje,« je svojo zahvalo zaključil Hladnik Milharčič.

»Izkazala se je kot visokoprofesionalna čuvajka« 

Čuvaja za izstopajoči novinarski dosežek je med drugimi prejela Dnevnikova novinarka Tina Jereb, saj je v našem časniku razkrila pričevanja o psihičnih, fizičnih in spolnih zlorabah, ki so jih v daljšem časovnem obdobju doživljale tekmovalke slovenskega judo kluba, ki so trenirale pod okriljem priznanega trenerja juda Marjana Fabjana. Porota je v obrazložitvi zapisala, da se je Tina Jereb »z združevanjem elementov preiskovalnega, družbeno odgovornega in visokoetičnega novinarstva izkazala kot visokoprofesionalna čuvajka«. 

»Nagrade sem iskreno vesela, predvsem zato, ker so za mano zelo stresni meseci in naporno delo. Ponosna sem na nekdanje judoistke, ki so po dolgih letih uničujočega molka zmogle na glas spregovoriti o svojih travmatičnih izkušnjah z rezultatsko najuspešnejšim trenerjem v naši državi,« je za Dnevnik povedala Tina Jereb in dodala: »Hvaležna sem urednikom in sodelavcem, ki so zaupali njihovim izpovedim in so me pri razkrivanju temačnega dogajanja spodbujali tudi takrat, ko mi je bilo najtežje in so podporniki trenerja, ki se je znašel v nemilosti kriminalistov, začeli z množičnim širjenjem neresnic, ustrahovanjem in poskusi utišanja. Vesela sem, da so se v zgodbo vključili tudi kolegi novinarji, ki so prav tako prepoznali, da ne gre za razvajene športnice, ki niso dovolj pridno trenirale ter sta jih zmotila trenerjev povzdignjeni glas in kakšna klofuta.« 

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2025 so prejeli še Damjana Žišt (Večer) in Boštjan Anžin ter Janja Lakner Anžin (RTV Slovenija). Debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, sta prejela Neža Borkovič (Val 202) in Jakob Murovec (N1 Slovenija), porota pa je prejela kar 13 predlogov za nagrade za dosežke mladih novinarjev in novinark. Posebne pohvale porote za novinarski dosežek v letu 2025 pa so prejeli Sara Volčič (Pop TV), Saša Senica (Delo), Peter Petrovčič (Mladina) in Andreja Kutin (Večer).

»Delo, ki preseže dokumentarnost«

Porota za izbor nagrajencev in nagrajenk za izstopajoče dosežke v novinarski fotografiji, v sestavi Nik Erik Neubauer, Sašo Bizjak, Borut Živulović, Matjaž Rušt in Barbara Čeferin, je čuvaja za najboljšo reportažo podelila fotoreporterju Dnevnika Luki Cjuhi. Kot je zapisala porota, fotografija ujema »neverjetno vztrajnost in solidarnost ljudi v turbulentnih razmerah upora proti režimu ter ohranja rahlo humoren, celo ironičen ton, značilen za prostor, ki tudi v najtežjih trenutkih zna poiskati iskro človečnosti, kot denimo v prizoru poroke sredi protestnega shoda«. In še: »Gre za delo, ki preseže dokumentarnost in ne ostane pri opisu dogodkov, temveč nas povabi v intimno izkušnjo sodelovanja v protestnem gibanju.« 

»Vsake nagrade si vesel, tako ali drugače. Ker je priznanje za delo, ki ga opravljaš, in dejstvo, da te nekdo opazi,« pa je za Dnevnik povedal Cjuha in dodal: »Zanimivo pa je, da je fotografija poroke na protestih nastala zgolj in samo po naključju. In prav taki trenutki štejejo.« 

Čuvaja za najboljšo posamično fotografijo je prejel fotoreporter Foto agencije MI PRESS Igor Kupeljnik; pohvalo porote pa sta prejela fotoreporter Večera Robert Balen in fotoreporter Simon Chang. 

Festival na treh koncih države

Festival so v Društvu novinarjev Slovenije pripravili v partnerstvu s slovenskimi medijskimi hišami. Letos se je začel 14. novembra v Mariboru, ob Ljubljani, kjer se bo danes sklenil, pa je potekal tudi v Novi Gorici. V 15 dneh festivala so se dotaknili številnih aktualnih izzivov novinarstva. Med drugim so razmišljali, kakšno je odgovorno poročanje o zdravstvu, ter ugotavljali, koliko in kako so mediji poročali o dogodkih, povezanih z Evropsko prestolnico kulture. Na kulturno področje so se osredotočili tudi v tradicionalni rubriki festivala Medijska bera, v kateri so predstavili domače medijske vsebine in projekte, ki so izstopali po svežih pristopih ali kakovosti. 

V Ljubljani so pripravili dogodek Pisma iz genocida, v okviru katerega so potekali pogovor s palestinsko novinarko iz osrednje Gaze Ruwaido Amer ter projekcija filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice in pogovor z avtorico Lamijo Grebo. Z Balkanom je bil povezan tudi pogovor o tem, kakšne informacije dobiva javnost na Balkanu tako o dogajanju v lastnih državah kot po svetu, zlasti ob vse večjih pritiskih na verodostojne medije.

Prav tako so v okviru festivala govorili o izzivih, s katerimi se mlade novinarke in novinarji srečujejo ob svojih prvih korakih v medijih, ter predstavili raziskave o spolnem nadlegovanju novinark in medijskih delavk v Sloveniji. 

Letošnji festival Naprej/Forward se je tako sklenil z opominom, da novinarstvo nikoli ni samo seštevek člankov, prispevkov in fotografij, temveč skupnost ljudi, ki verjamejo v javni interes – kljub napadom, izčrpavajočim razmeram in negotovi prihodnosti redakcij. Nagrade čuvaj/watchdog so priznanje posameznicam in posameznikom, hkrati pa potrjujejo prepričanje, da ima pogumno, odgovorno in solidarno novinarstvo v Sloveniji še vedno svojo nujno vlogo. Čeprav so razmere za delo vse zahtevnejše, letošnji nagrajenci in nagrajenke dokazujejo, da prostor za zgodbe, ki spreminjajo resničnost, še obstaja – in da ga velja skrbno varovati.