Minister za finance Klemen Boštjančič je pred novim letom izdal nov pravilnik o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2026. Gre za slabo poznan davek od premoženja iz davnega leta 1988, ki ga morajo lastniki (le fizične osebe) plačevati zlasti za večje hiše (oprostitev velja do 160 kvadratnih metrov, če lastnik ali ožji družinski člani v stanovanju stalno bivajo) in za vsako naslednjo nepremičnino, na primer naložbeno stanovanje, vikend, garažo. Ministrstvo za finance je pred natanko letom dni, ko je s svojim prazničnim predlogom obdavčitve premoženja sprožilo burno javno razpravo, predlagalo, da bi ta davek ukinili in ga nadomestili z po vsebini sorodnim davkom na stanovanjske nepremičnine.
Po številnih kritikah so preslabo domišljen predlog dali na stran, davek od premoženja pa je do nadaljnjega ostal, čeprav je strokovna javnost že večkrat opozorila, da je popolnoma zastarel in bi ga moral nadomestiti sodoben razumno visok nepremičninski davek. Zaradi zapletenega načina vrednotenja (na podlagi točke) je odmera za Finančno upravo RS (Furs) zamudna, zavezance pa so šele v zadnjem obdobju začeli bolj sistematično pozivati k napovedi in na podlagi preverjanja različnih evidenc izvajati nadzor.
Novi pravilnik davčno ugodnejši
Minister je tako pred koncem leta določil zneske, ki bodo osnova za odmero tega davka v letu 2026. Osnutek sprva ni predvideval sprememb, nazadnje so se pragovi vrednosti, od katerih se plačuje davek, nekoliko dvignili, kar je ugodnejše za zavezance. Pri enaki vrednosti hiše ali stanovanja bo davek od premoženja za leto 2026 namreč nižji ali enak, kot bi bil po pravilniku za leto 2025.
Ne glede na to davek od premoženja ni visok. Vrednost stavbe, ki je osnova za progresivno obdavčitev (po stopnjah od 0,1 do 1,5 odstotka, odvisno od vrednosti in vrste nepremičnine), namreč ne temelji na posplošeni tržni vrednosti, temveč je določena administrativno, po zastareli metodologiji na način, ki ga določi vsaka občina, in je zato dejansko nižja, kot bi bila ob upoštevanju Gursovih vrednosti. Iz pravilnika izhaja, da bi bilo za vikend, vreden 200.000 evrov, treba plačati približno 1000 evrov davka. Toda dejansko se davek odmerja od bistveno nižje vrednosti, za povprečno stanovanje pa je treba odšteti približno toliko kot za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), odvisno od občine, denimo 100 evrov na leto.
Leta 2024 je Furs izdal približno 160.000 odločb in odmeril vsega skupaj 10,8 milijona evrov davka na premoženje. Skupaj z NUSZ letni izkupiček nepremičninskih davkov znaša okrog 300 milijonov evrov. Slovenija tako spada med države z relativno nizko obremenitvijo z davki na nepremičnine v EU, kar spodbuja vlaganje v naložbene nepremičnine.
Dajatve za prazna stanovanja, olajšave za oddajanje
Na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi minister iz vrst Levice Simon Maljevac, so doslej poudarjali predvsem gradnjo novih javnih najemnih stanovanj, zanemarili pa celovitejši pristop. Toda v novem nacionalnem stanovanjskem programu so davčni ukrepi, ki so sicer v prvi vrsti pristojnost finančnega ministrstva, omenjeni precej pogosto. »Pomemben vidik krepitve stanovanjske rabe predstavlja davčno okolje, ki lahko spodbuja dolgoročno oddajanje stanovanj in omejuje nestanovanjsko rabo, zlasti v območjih s pomanjkanjem stanovanj,« so zapisali. In med drugim napovedali preučitev ukrepov za omejitev nenamenske rabe in dajatve na prazna stanovanja v predelih pomanjkanja stanovanj.
V opoziciji so aktualni vladi večkrat očitali dvig stopnje davka od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 15 na 25 odstotkov, zaradi česar so nekateri najemodajalci te stroške prenesli na najemnike. »Posledično se je zmanjšala tudi ponudba legalno oddanih stanovanj, hkrati pa se je povečalo oddajanje na črno, kjer država izgublja davčne prihodke in nadzor nad trgom. Negativni učinki višje obdavčitve so se pokazali tudi v povečanju števila praznih stanovanj,« so opozorili v SDS in predlagali uvedbo postopnega zniževanja davčne stopnje glede na trajanje najema, a je vlada to zavrnila.
V novem nacionalnem stanovanjskem programu so zdaj tudi na ministrstvu za solidarno prihodnost podobno zapisali, da je predvideno »s stimulativno davčno politiko spodbujati dolgoročne najemne pogodbe, denimo z nižanjem davčne stopnje glede na dolžino najemne pogodbe«.
Tudi nepremičninski strokovnjaki so v zaključkih zadnjega posveta o poslovanju z nepremičninami zapisali, da je gradnja novih stanovanj nujna, vendar ne zadostuje. »Najhitreje bi lahko rezultate prinesli učinkovitejša davčna politika, krepitev pravne varnosti najemodajalcev, boljši nadzor nad trgom in aktivacija praznih stanovanj. Dokler tega ne bo, bodo cene – zlasti v Ljubljani in na Obali – ostale visoke, ponudba omejena, pritisk na mlade in gospodinjstva pa bo še naprej naraščal.«