Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da je Slovenija v odmevnem primeru odvzema otrok leta 2020 materi in otrokom kršila pravico do poštenega sojenja in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Slovenija mora materi otrok plačati 7000, otrokom pa 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Prav tako jim mora skupaj plačati še 9500 evrov za sodne stroške.
Na ESČP se je obrnila mati s svojimi tremi otroki, starimi 13 in deset let (dvojčici). Mati se je z očetom otrok razšla leta 2018, v postopku ločitve pa sta si oba prizadevala za skrbništvo nad otroki. Sprva je bila primarna skrbnica otrok mati. Leta 2019 pa je sodišče presodilo, da mati otroke odtujuje od očeta, ki mu je sodišče že pred tem odobrilo stike z otroki. Ker mati otrok ni hotela predati očetu, je marca 2020 sledil mučni, štiri ure trajajoči odvzem otrok, ki se je končal tako, da so otroke odvlekli v avtomobil, v katerem jih je čakal oče. Sodni izvršitelj je med postopkom celo klical sodnico, ker je hotel prekiniti postopek odvzema, a mu je sodnica naložila, naj vztraja in postopek izpelje do konca.
Med marcem in avgustom 2020 mati nato ni smela imeti stika z otroki, stike z njimi pa je izgubila tudi v drugi polovici leta 2022. Otroci so v vmesnem obdobju večkrat poskušali pobegniti k materi, h kateri jih je sodišče nazadnje ponovno dodelilo leta 2023.
Napaka pri predodelitvi sodnega spisa
Večina postopka je na sodišču potekala pred sodnico, ki so ji spis dodelili po odhodu sodnice, ki je prva sodila v tej zadevi. Tedaj so isti sodnici dodelili več spisov predhodnice, saj je imela takrat najmanj nerešenih družinskih zadev. Navadno sicer spise odhajajočih sodnikov naključno razdelijo med vse sodnike, ki lahko sprejemajo nove zadeve. Mati in njen pooblaščenec sta tudi zato novo sodnico večkrat poskušala izločiti, vendar sta bila pri tem neuspešna.
Prav v predodelitvi primera novi sodnici so sodniki ESČP zdaj ugotovili kršitev pravice do poštenega sojenja. Predsedniku ljubljanskega okrožnega sodišča očitajo, da ni vnaprej objavil kriterijev, po katerih je predodelil več sodnih spisov eni sodnici. Po mnenju ESČP je s tem kršil slovensko zakonodajo in sodni red, zaradi česar je mati upravičeno izgubila zaupanje v postopek predodelitve spisov, s tem pa je sodišče materi kršilo pravico do poštenega sojenja.
Je bil najbolj drastičen ukrep res nujen?
Tudi ugotovljena kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja se nanaša na odločitve sodišča. Sodniki ESČP so med drugim opozorili, da odločitev sodnice, ki je leta 2020 odredila odvzem otrok prek sodnega izvršitelja, ni vsebovala razlage, zakaj je bil potreben ravno ta najbolj drastičen ukrep (mamo
bi lahko denimo pred tem oglobili zaradi onemogočanja stikov). Prav tako sodišče ni poskrbelo, da bi bili otroci pripravljeni na odvzem in določitev začasnega skrbništva očetu, čeprav je bilo seznanjeno, da se otroci upirajo selitvi k očetu. Sodišče za nameček v svoji odločitvi ni niti ocenilo, kako bo selitev k očetu vplivala na otroke.
Pomanjkljiva je bila tudi začasna odredba iz leta 2022. Sodišče je tedaj materi pripisalo odgovornost, da je takrat osemletna hčerka pobegnila od očeta, ne da bi raziskalo njene motive za pobeg. Tudi ko je leto kasneje od očeta pobegnil starejši sin, je sodišče zavrnilo materino zahtevo za začasno odredbo proti očetu zaradi domnevnega zanemarjanja otrok in nasilnega ravnanja, ne da bi zaslišalo samega otroka.
Pooblaščenec matere in otrok Blaž Žibret je s sodbo ESČP pričakovano zadovoljen. Ob tem poudarja, da postopek glede trajnega skrbništva nad otroki še ni zaključen, trenutno pa so otroci začasno dodeljeni materi, tudi oče pa ima z njimi redne stike.
»Skrb vzbujajoče je, da domača sodišča teh očitnih kršitev niso prepoznala in so pri tem celo opustila svojo dolžnost, da jih prepoznajo. Tudi več drugih družbenih podsistemov, kot so izvedenci, policija, šola in delno tudi CSD, ni ustrezno zaznalo situacije,« sodbo ESČP komentira Žibret, ki poudarja, da je sodišče začelo postopek ustrezneje voditi šele po tem, ko so otroci začeli bežati od očeta. »Otroci so začeli reševati zadevo, pravno pa jo je rešilo ESČP,« pravi Žibret. Odvetnik dodaja, da je ESČP odločilo o začasnih odredbah med postopkom, ki še traja, kar ni običajno. Zato ocenjuje, da so tudi sodniki ESČP presodili, da gre za res očitne kršitve, in pohiteli z odločitvijo.
