»Advent predstavlja čas pričakovanja in upanja, da je vedno mogoče začeti znova,«" je bistvo tega časa opisal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Sama beseda advent po njegovih besedah pomeni pričakovanje, saj kristjani v tem času pričakujejo in se pripravljajo na rojstvo odrešenika Jezusa Kristusa. »Hkrati je advent poseben čas tudi za vse ostale. Skupaj se pripravljamo na božični čas in novo leto. Zato adventni dnevi še posebej povezujejo,« je dejal.

V času adventa in božiča, ki mu sledi, se po Jamnikovih opažanjih v srcih ljudi rojeva »nekaj toplega, nežnega in lepega, ko človek odkriva tisto, kar je najlepše v njem in tudi v drugih«. To je tudi čas, ko po škofovih besedah v Cerkvi posebej povabijo k veselju do življenja, predvsem pa upanju, »če se morda stvari včasih razvijejo drugače, kot smo mislili, da se bodo«.

Adventni venec in vijolična barva

Najbolj vidno zunanje znamenje adventnega časa so adventni venci. Običajno so okrašeni s štirimi svečami, ki po krščanski simboliki predstavljajo upanje, mir, veselje in ljubezen. Prvo svečo verniki prižgejo na prvo adventno nedeljo, nato pa vsako nedeljo prižgejo še eno dodatno. Po zadnji adventni nedelji, ko na adventnem vencu gorijo vse štiri sveče, sledi božič.

V cerkvah v času adventa prevladuje vijolična barva, ki predstavlja upanje, da bo Jezusovo rojstvo pregnalo temo. Vijolične barve so najpogosteje tudi sveče, ki krasijo adventne vence.