»Takrat so šole dobesedno tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo ponudbo ŠVN in drugih dejavnosti. V današnjem času, ko so otroci zelo slabo socializirani ter so mnogi med njimi pretirano navezani na svoje mame in ne zmorejo brez njih, pa se pogosto dogaja, da se učenci nočejo udeležiti ŠVN. Mnogi raje ostanejo doma oziroma se udeležijo nadomestnega progama, ki ga mora zanje organizirati šola,« je dejal sogovornik.

- 22.01,2021 - izr. prof. dr. Gregor Starc, docent na Fakulteti za šport UL, kjer predava predmete Telesni in gibalni razvoj otrok in mladine, vodja nacionalnega programa SLOfit. //FOTO: Matjaž RuštOPOMBA: INTERVJU ZA OBJEKTIV 2021

Gregor Starc, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani

V današnjem času, ko so otroci zelo slabo socializirani ter so mnogi med njimi pretirano navezani na svoje mame in ne zmorejo brez njih, pa se pogosto dogaja, da se učenci nočejo udeležiti ŠVN. Foto: Matjaž Rušt

Dodal je, da bi tudi podrobnejši pregled statistike verjetno pokazal, da se učenci v zadnjem obdobju manj udeležujejo ŠVN. Glede velikih razlik med šolami v cenah programov ŠVN je Starc izpostavil, da so šole ob organizaciji ŠVN pri zunanjih ponudnikih prepuščene na milost ali nemilost trga. Starca veseli, da CŠOD, med katerimi, je povedal, so nekateri objekti preoblikovani iz nekdanje vojaške infrastrukture oziroma karavl, omogočajo cenejše izvedbe ŠVN. Tudi zato, je dodal sogovornik, ker šolam v CŠOD ni treba najeti učiteljev smučanja, saj za učenje veščin na snegu poskrbijo tamkajšnji zaposleni.

Bo smučanje sploh še del učnega načrta?

Dr. Gregor Starc je izpostavil, da so na višje cene programov šole v naravi v zadnjem obdobju močno vplivale podražitve prevoza in energentov ter da zaradi čedalje dražjih smučarskih vozovnic in smučarske opreme smuča vse manj družin. »Pred petimi leti je zunaj okvirov šole smučalo 24 odstotkov otrok, danes je teh le še 17 odstotkov. Žalostno je, da nekatere občine, denimo Črna na Koroškem, otrokom celo subvencionirajo smučarske vozovnice oziroma imajo otroci tam na voljo brezplačno letno smučarsko vozovnico, ki pa je vseeno ne izkoristijo oziroma to stori približno 30 od 300 otrok,« je opozoril profesor s fakultete za šport.

Na naše vprašanje, ali bi bilo morda smiselno razmišljati o spremembi programa šol v naravi in se namesto na aktivnosti na snegu preusmeriti na druge športne dejavnosti, je naš sogovornik dejal, da bi bilo to reči bogokletno, da pa bi bilo treba zaradi podnebnih sprememb, ki se jim ne bomo mogli izogniti, in čedalje krajših zimskih sezon v prihodnje dobro premisliti, ali je smučanje sploh še smiselno umestiti v učne načrte.  

Priporočamo