V državnem zboru se je na seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino predstavil kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda. Prejel je zadostno podporo članov odbora, končno glasovanje pa bo opravil državni zbor, ko bo na eni od prihodnjih sej imenoval ministre na novoustanovljena ministrstva, med katerimi je tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Osrednji izzivi šolstva
Pedagoški matematik dr. Felda se že skoraj pet desetletij ukvarja s šolstvom. Po osnovnem nazivu je univerzitetni profesor, trenutno pa na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport opravlja funkcijo državnega sekretarja, pristojnega za šport, predšolsko vzgojo, osnovno, srednje in višje šolstvo ter za izobraževanje odraslih.
Izobraževalni sistem mora biti trden in ne smemo ga zamajati, je poudaril. Spremljati mora razvoj družbe in razvoj tehnologij, je dodal. V predstavitvi je ministrski kandidat zagotovil, da bo njegov resor zavzemal osrednje mesto v razvojni politiki vladne koalicije. Neposredno je naslovil vrsto aktualnih vprašanj, začenši s kadrovsko stisko med učitelji. Po njegovem mnenju se je pomanjkanja učiteljev treba resno lotiti, vendar z upoštevanjem demografskih podatkov, ki kažejo, da po obdobju »močnih« generacij otrok prihajajo manj številne generacije otrok, rojenih po letu 2014. Posvaril je pred hipnim obsežnim zaposlovanjem dodatnih učiteljev, ki bi mu čez nekaj let sledila potreba po odpuščanju. Po njegovem mnenju bi morali sicer z dvigom plač ustvariti privlačnejše pogoje za nove učitelje, hkrati pa bi morali zaposlovati učitelje z drugačnimi znanji – digitalno opolnomočene in digitalno razmišljajoče.
Konkretno se je kandidat dotaknil tudi delovanja šolskega sistema, zlasti ocenjevanja. Uravnotežiti bo treba povprečje ocen, ki jih dobivajo učenci v šolah, je dejal in nakazal razmišljanje o večjem poudarku na nacionalnih preverjanjih znanja. V obdobju po epidemiji sta nujni tudi promocija zdravega življenjskega sloga in zamejitev medvrstniškega nasilja, je še dejal Felda. Okrepiti bi bilo treba svetovalne službe na šolah, vendar kadrov s tega področja manjka, saj na ustreznih fakultetah ne študira dovolj študentov.
Priprave na poklic
Na področju srednjega šolstva Felda načrtuje bolj praktično usmerjeno izobraževanje. Gimnazijsko šolanje sicer vidi kot pripravo na univerzitetni študij, a hkrati morajo po njegovem mnenju gimnazije omogočati pridobivanje kompetenc in poudarjati potenciale, ki jih imajo posamezni dijaki. Tudi gimnazijci morajo znati uporabljati svoja znanja, je še dejal. Praktično morajo uporabljati na primer statistiko ali kombinatoriko, je podal primer z matematičnega področja. Napovedal je prenovo poklicnega in strokovnega izobraževanja, krepitev predmetov, povezanih z bodočimi poklici, in spodbujanje zanimanja za vajeništvo, česar si želijo zlasti podjetja.
Kot eno od osrednjih nalog ministrstva je Felda izpostavil tudi pripravo nove bele knjige, osrednjega strateškega dokumenta za področje izobraževanja.
