Z naknadnimi pogajanji je Družbi RS za avtoceste (Dars) vendarle uspelo skleniti razpisni postopek z izbiro izvajalca, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil. Naročilo sanacije zahodne cevi avtocestnega predora Karavanke in pripadajoče infrastrukture je dodelila konzorciju družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling, ki je edini spustil ceno pod 82,5 milijona evrov brez davka. Dela naj bi stekla marca prihodnje leto, takoj po odprtju nove cevi.
Dars je naročilo oddal s konkurenčnim postopkom s pogajanji, v katerem je sposobnost za sodelovanje priznal trem ponudnikom. Poleg izbranega konzorcija sta bila to še konzorcij družbe Strabag in podjetje Cengiz Insaat iz Turčije, ki je nedavno dokončalo novo predorsko cev karavanškega predora.
Turki se niso hoteli pogajati
Turško podjetje je septembra ponudilo najnižjo ceno za sanacijo stare cevi, in sicer 92,2 milijona evrov (brez DDV), konzorcij Kolektorja je ponudil ceno 92,5 milijona evrov, Strabagov konzorcij pa 95,8 milijona evrov. Vendar je Dars vse tri ponudbe zavrnil kot nedopustne, ker so presegle zagotovljena sredstva v višini 73,5 milijona evrov brez davka. Ponudnike je pozval k oddaji novih ponudb. Prejel jih je 9. decembra in znova je bil Cengiz najugodnejši, s ceno 91,5 milijona evrov.
Dars tudi s to ceno ni bil zadovoljen. Dvanajstega decembra je sprožil pogajanja, ki sta se jih udeležila le konzorcija Kolektorja in Strabaga. Po treh krogih pogajanj je Strabag znižal ceno za slabih 880.000 evrov, medtem ko je Kolektor v primerjavi s prvotno ponudbo ceno znižal za kar 9,73 milijona evrov. Spustil jo je na 82,496 milijona evrov, s čimer je bil za 3826 evrov pod najvišjo dopustno vrednostjo ponudbe, ki jo je Dars v načrtu pogajanj dvignil na 82,5 milijona evrov brez DDV. Dars je zatem ugotovil, da je ponudba Kolektorja ustrezna, ponudbi konkurence pa ocenil kot nedopustni. Strabag in Cengiz imata zdaj pravico vložiti zahtevek za revizijo.
Dela v stari cevi karavanškega predora naj bi izbrani izvajalec začel marca prihodnje leto, takoj po odprtju nove cevi, v kateri se zdaj namešča elektrostrojna oprema. Sanacija dotrajane obstoječe predorske cevi, ki je bila zgrajena med letoma 1987 in 1991, bo zajemala celovito prenovo temeljnih elementov predora, vključno z voziščem, drenažnim sistemom, notranjo betonsko oblogo in odvodnjavanjem hribinske ter cestiščne vode. Vključevala bo tudi sanacijo portalne zgradbe, prestavitev in nadgradnjo vozišča avtoceste pred predorom ter nov most čez Savo, projekt pa vključuje še ureditev platoja cestninske postaje Hrušica.
Staro cev čaka tudi posodobitev elektrostrojne opreme in signalnovarnostnih naprav. Ker nekaterih elektrostrojnih sistemov, na primer prezračevanja, nadzorno-krmilnega sistema, videonadzora in požarnega sistema, ni mogoče fizično ločiti, saj morajo delovati kot celovit sistem ne glede na državno mejo, sta se upravljalca slovenskega in avstrijskega avtocestnega omrežja, Dars in Asfinag, odločila, da Asfinag izvede skupno javno naročilo za elektrostrojno opremo v novi in stari cevi predora. Izbrano je bilo podjetje Strabag.
Za sanacijo stare cevi je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo 32,2 milijona evrov evropskih sredstev. V gradivu ministrstva je bil projekt ovrednoten na 114,8 milijona evrov.
V drugi cevi zamude in podražitve
V skladu s sedanjimi napovedmi naj bi bila sanacija končana v začetku leta 2029, kar je dve leti pozneje, kot so napovedovali pred začetkom kopanja druge cevi karavanškega predora. Gradnja predora je doživela večletno zamudo zaradi revizijskih zahtevkov neizbranih konkurentov. Cengiz je lahko dela začel šele avgusta 2020, skoraj dve leti pozneje kot konzorcij pod vodstvom družbe Swietelsky Tunnelbau, ki je bil odgovoren za kopanje predora z avstrijske strani. Avstrijci so že septembra 2021 izkopali svoj 4402 metra dolg odsek do slovenske meje, s slovenske strani je bil preboj dosežen šele marca lani.
Sočasno se je bistveno podražila gradnja slovenskega dela druge cevi. Osnovna pogodbena cena, sklenjena s turškim gradbenim podjetjem Cengiz Insaat, je brez DDV znašala 98,5 milijona evrov. Po petih aneksih se je skupna pogodbena vrednost dvignila na 114,9 milijona evrov brez DDV, kar z davkom znaša 140,18 milijona evrov. Celoten strošek gradnje avstrijskega odseka Asfinag ocenjuje na 190 milijonov evrov z DDV.