Vlada je na koalicijskem vrhu predstavila izhodišča za davčno reformo. Premier Robert Golob je dejal, da naj bi spremembe pri dohodnini uvedli z letom 2024, pri obdavčitvi premoženja pa leto dni pozneje. Razmišljanja gredo v smeri razbremenitve plač in progresivne obdavčitve nepremičnin.
Ministrstvo za finance je na koalicijskem vrhu predstavilo analizo davčnega sistema in izhodišča za davčne spremembe. Cilj je pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika. Premier Robert Golob je dejal, da naj bi spremembe dohodninske zakonodaje uvedli z letom 2024. Med te spremembe sodi tudi razbremenitev sedanjih plač, nismo pa v torek dobili nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali bodo posamezniku res prinesle višje neto prihodke. Spremembe pri obdavčitvi premoženja je pričakovati leta 2025. Vzporedno naj bi spreminjali tudi druge davčne predpise, tudi recimo davek na dodano vrednost in davek od dohodkov pravnih oseb. Pri obdavčitvi premoženja gredo razmišljanja v smeri progresivne obdavčitve nepremičnin, torej višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino.
Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo le nepremičnino,
v katerih živijo, po navedbah koalicijskih partnerjev ni pričakovati. »Pri vpeljevanju sistema progresivne obdavčitve nepremičnin in spremembah drugih zakonov ne pričakujemo bistvenih sprememb za prebivalstvo v Sloveniji, je pa dejstvo, da je eden od ciljev, ki ga ne skrivamo, naj več prispevajo tisti, ki jim ekonomski položaj to omogoča,« je dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Na ministrstvu se sicer zavzemajo za sistem neto obdavčitve dohodka, po katerem bi sedanji sistem olajšav zamenjal sistem odbitkov, ki bo po Boštjančičevih besedah enak za vse. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se lahko tudi za več tisoč evrov poveča neobdavčeni del dohodka, pri čemer pa se upoštevajo vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji.
Davčna politika ne sledi javni porabi
Glavna ugotovitev analize, ki jo je ministrstvo za finance predstavilo koalicijskim partnerjem, je, da davčni politiki v zadnjih letih ni uspelo slediti javni porabi, ki jo narekujejo rastoče potrebe družbe. Brez prenove sistema pa se bo razkorak med pobranimi dajatvami in družbenimi potrebami po javnih storitvah še okrepil. Minister Boštjančič je v zvezi s tem poudaril, da so zmožnosti države omejene, še posebno ob vračanju fiskalnih pravil na raven EU.
Ena od ugotovitev analize stanja je tudi ta, da so se v zadnjih dveh desetletjih s številnimi popravki uveljavljale parcialne rešitve v sistemu, s čimer je nastalo neke vrste »sračje gnezdo«, ni pa država pogledala sistema kot celote. »Neki gospodarstvenik mi je povedal, da določeni zaposleni niso hoteli 13. plače, ker bi dodaten dohodek v večji meri znižal njihove socialne transferje,« je povedano s primerom ponazoril Boštjančič. Prav zaradi tega na ministrstvu zagovarjajo sistem neto obdavčitve dohodka oziroma sistem davčnih odbitkov.
In kaj prehod s sistema olajšav na sistem davčnih odbitkov pomeni v praksi? Na ministrstvu za finance so pojasnili, da ima prehod na obdavčitev na podlagi neto razpoložljivega dohodka dva dela. »Vštevanje večjega nabora dohodkov v davčno osnovo, med drugim tudi povračila potnih stroškov za prevoz na delo, prehrano, nagrad za poslovno uspešnost in regresa, se dopolnjuje z nadomestitvijo dosedanje ugodne davčne obravnave z določitvijo tako imenovanega nultega dohodninskega razreda ali z vpeljavo davčnih odbitkov. S tem se sistem bolje približa obdavčitvi po ekonomski moči posameznikov in teh ne spodbuja več k davčno motiviranim odločitvam, pri tem pa opisana sprememba načina obdavčitve ne pomeni tudi povečanja davčnih obremenitev na skupni ravni.«
Progresivna obdavčitev kapitalskih dobičkov
Na ministrstvu so na neformalnem srečanju z novinarji glede prednosti novega sistema, ki da omogoča več fleksibilnosti, med drugim povedali, da z novim sistemom ne bi več prihajalo do primerov, ko dve osebi, ki imata za delodajalca enake stroške, prejemata različno visoke prihodke. Osnovna plača in regres oziroma drugi dodatki so namreč v tem trenutku različno obdavčeni. »Sedanji sistem namreč v veliki meri dopušča oziroma celo spodbuja davčno motivirane odločitve davčnih zavezancev, ki povzročajo neenako davčno obravnavo. Obstoječi sistem socialnih transferjev pa tovrstno ravnanje prepogosto še dodatno nagrajuje,« so poudarili na ministrstvu.
S 1. januarjem naj bi tako začel veljati nov dohodninski sistem, z letom 2025 pa bi sledil še davek na premoženje, ki bo zajemal predvsem nepremičnine, pri čemer drugo premoženje ni zaključeno, a je zaradi večje mobilnosti slednjega to stvar dogovora in pametne implementacije. Pri obdavčitvi premoženja gredo, kot rečeno, razmišljanja v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, in sicer glede na vrednost in ne na število. Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo eno nepremičnino, ni pričakovati. Zagotovo pa ne bo obdavčitve depozitov na bankah, saj bi se v tem primeru denar le »preselil pod vzmetnice«. Koalicijska SD je poleg tega predlagala razmislek o progresivni obdavčitvi kapitalskih dobičkov, recimo obresti in dividend, ki imajo danes enotno stopnjo obdavčitve. Pri izhodiščih na ministrstvu sicer za zdaj niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti.
