Uživanje sladkih pijač velja za ključno gonilo svetovne epidemije debelosti ter je povezano z zobno gnilobo, sladkorno boleznijo in srčnimi boleznimi. Vlada Roberta Goloba se je na javnozdravstveni izziv odzvala z davčnim instrumentom. V prvem vladnem paketu davčnih sprememb je dvignila DDV za sladke pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter energijske pijače, in sicer s trenutnih 9,5 odstotka na 22 odstotkov.
Odziv gospodarskih interesnih združenj na ukrep, s katerim naj bi v državni proračun steklo dodatnih 12 milijonov evrov na leto, je bil predvidljivo negativen. »Dvig je nesprejemljiv in izjemno škodljiv za gospodarstvo in potrošnike. Pomeni dvig maloprodajnih cen brezalkoholnih pijač, posledično inflacije, in je brez konkretnih dokazov o pozitivnih učinkih na zdravje,« je sporočilo Združenje industrije pijač pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Vlado je pozvalo, da naj DDV ne dvigne.
Med argumenti zoper dvig DDV je združenje navajalo, da ne zagotavlja pravih rešitev za naraščanje debelosti in ne prispeva k dolgotrajni izboljšavi javnega zdravja. »Vse analize kažejo, da so taki ukrepi neučinkoviti pri doseganju dolgoročnih sprememb v obnašanju potrošnikov in soočanju z zdravstvenimi izzivi,« je zatrdil predsednik združenja Marian Šefčovič. Zakon po njegovih besedah niti ne motivira potrošnika k pitju pijač, ki imajo zmanjšano energijsko vrednost oziroma nižjo vsebnost sladkorja, saj so enako obdavčene vse sladke pijače in ni pomembno, ali imajo dva ali osem gramov sladkorja.
Po besedah predsednika Združenja industrije pijač pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Mariana Šefčoviča izkušnje drugih držav, ki so uvedle davek na sladke pijače, jasno kažejo, da uvedba davka ni prinesla pričakovanih rezultatov. Šefčovič omenja Dansko, Litvo in Nemčijo. Združenje navaja še raziskavo iz leta 2022, ki je preučila 16-letni trend najstniške porabe sladkanih pijač in ni odkrila pomembnih razlik v porabi med državami z davkom na brezalkoholne pijače in tistimi brez tega davka.
So argumenti združenja in njenega predsednika utemeljeni? Kakšne so mednarodne izkušnje z dvigom DDV na sladke pijače? So s tem zmogli zmanjšati uživanje (pre)sladkih pijač in pozitivno učinkovati na brzdanje pandemije debelosti?
Potrebne so nadaljnje dolgoročne analize
Mednarodna raziskava iz leta 2022, ki jo omenja združenje, je bila objavljena v reviji Public Health Nutrition. Res je, da nobena v skupini šestih analiziranih držav (Latvija, Finska, Madžarska, Francija, Belgija in Portugalska) ni doživela bistvenega zmanjšanja uživanja gaziranih pijač med mladostniki po obdavčitvi v primerjavi s sosednjimi državami, ki niso uvedle obdavčitve. »Vendar spremembe uživanja sladkih pijač spodbujajo še številni drugi dejavniki, tudi v primerjalnih državah,« je zapisala skupina avtorjev. Da bi bolje razumeli učinke davkov na sladke pijače med mladostniki, so potrebne nadaljnje dolgoročne analize. »Medtem je treba stalno izvajati ali krepiti celovite prehranske politike in programe, ki dopolnjujejo davek na sladke pijače, da bi izboljšali prehrano evropskih mladostnikov,« so sklenili.
V ZDA so medtem pridobili izkušnje, ki vendarle nakazujejo pozitiven učinek davka na sladke pijače. Skupina raziskovalcev na ameriški mornariški akademiji v Annapolisu v Marylandu je v petih ameriških mestih, v katerih je bil v veljavi potrošniški davek na sladke pijače, analizirala spremembe navad potrošnikov. Ugotovili so, da je 31-odstotno zvišanje cen s sladkorjem sladkanih pijač zmanjšalo nakup za tretjino. »Za vsak odstotek dviga cene smo zaznali odstotek zmanjšanja nakupov teh izdelkov,« je razložil prvi avtor študije, docent ekonomije Scott Kaplan. »Do zmanjšanja nakupov je prišlo skoraj takoj po uvedbi davkov in je vztrajalo v naslednjih treh letih.«
Danska je višji dvig DDV ukinila
Slovensko združenje je omenilo Dansko in Nemčijo. Danska je davek na sladke pijače uvedla leta 2011, leto kasneje ga je močno povišala, leta 2014 pa ga je popolnoma odpravila. Raziskovalci Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) so preučili danske izkušnje, ker nemški pediatri, zdravstvene zavarovalnice in zagovorniki potrošnikov že vrsto let pozivajo k uvedbi dodatnega davka na sladke pijače. Tudi nemško društvo za sladkorno bolezen trdi, da je na tak način mogoče vsaj delno ublažiti posledice prekomernega uživanja sladkorja.
Raziskovalci berlinskega inštituta (DIW) so ugotovili, da so po uvedbi davka na Danskem prebivalci sprva popili manj sladkih pijač, vendar davek ni učinkoval na del skupnosti z manjšo zmožnostjo samonadzora. Zastavljenega cilja višji davek, skratka, ni dosegel. Renke Schmacker, raziskovalni sodelavec v vladnem oddelku na DIW, je zato prepričan, da pavšalni davek na sladke pijače – torej takšen, kot bi ga uvedla slovenska vlada – ni ustrezna rešitev.
Bistveno boljša rešitev je po njegovem prepričanju davek na sladke pijače, ki ga je marca 2016 uvedlo Združeno kraljestvo, da bi zajezilo epidemijo debelosti pri otrocih. Proizvajalcem je omogočilo dveletno prehodno obdobje, da so zmanjšali količino sladkorja v svojih pijačah, preden se je aprila 2018 uvedlo obračunavanje progresivnega davka. Višina davka se sorazmerno zvišuje z vsebnostjo sladkorja v pijači.
Po uvedbi davka otroci popijejo 45 odstotkov manj sladkorja
»Tak davek spodbuja proizvajalce k znatnemu zmanjšanju vsebnosti sladkorja v pijačah, ne da bi pijače podražili,« je prepričan Schmacker. Njegovo oceno potrjujejo strokovne analize. S pregledovanjem 11-letnih podatkov so raziskovalci z Univerze v Cambridgeu in drugih vrhunskih britanskih univerz modelirali pričakovani vnos dodanega sladkorja na podlagi obstoječih trendov. Te ravni so primerjali s tem, kar se je dejansko zgodilo po uvedbi davka. Raziskovalci so ugotovili, da se je po napovedi in uvedbi davka poraba dodanega sladkorja pri otrocih zgolj iz brezalkoholnih pijač zmanjšala za 45 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti. Študija, objavljena v Journal of Epidemiology & Community Health, še navaja, da se je vnos med odraslimi zmanjšal za 33 odstotkov, je julija letos poročal Euronews.
V primerjavi s scenarijem, po katerem davek ne bi bil uveden, in ob upoštevanju obstoječega zmanjšanja porabe sladkorja študija kaže, da je davek privedel do 23,5-odstotnega relativnega zmanjšanja vnosa dodanega sladkorja iz brezalkoholnih pijač med otroki in 40,4-odstotnega relativnega zmanjšanja pri odraslih. »To dodatno potrjuje, da ima politika vpliv,« je za Euronews povedala Peymané Adab, profesorica epidemiologije kroničnih bolezni in javnega zdravja na Univerzi v Birminghamu. V študiji ni sodelovala. Adabova je še opozorila, da »so to še vedno razmeroma kratkoročni vplivi. Iz izkušenj s tobakom in alkoholom vemo, da ta zmanjšanja včasih ne vztrajajo.«
Kljub pozitivnemu učinku uvedenega davka britanska mladina še vedno zaužije preveč sladkorja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da ljudje omejijo uživanje sladkorja na manj kot pet odstotkov dnevnega energijskega vnosa za največje zdravstvene koristi. Leta 2019 so britanski otroci še vedno dobivali skoraj desetino skupnega dnevnega energijskega vnosa iz dodanega sladkorja v hrani in brezalkoholnih pijačah.
Tudi določene ozaveščevalne strategije učinkujejo
»Obdavčenje je imelo določen vpliv. Vendar brez drugih ukrepov je malo verjetno, da bi samo po sebi doseglo zmanjšanje debelosti,« je ocenila Adabova. Ključno je, da sočasno potekajo še ozaveščevalne kampanje o škodljivosti prekomernega uživanja sladkorja, pobude za spodbujanje zdravega prehranjevanja v šolah, omejitve oglaševanja otrokom in preoblikovanje določenih izdelkov.
Skupina raziskovalcev iz Nemčije in Združenega kraljestva je opravila pregled 58 raziskovalnih študij, ki so ocenjevale učinke raznoterih pobud, pristopov in strategij v prid zmanjšanju uživanja sladkih pijač. Rezultat pregledne študije je objavila ugledna nevladna organizacija Cochrane. Avtorji so identificirali tiste ukrepe, za katere razpoložljivi znanstveni dokazi nakazujejo pozitiven vpliv na zmanjšanje količine zaužitih sladkih pijač. Vključevali so enostavne oznake, denimo v obliki semaforja, ki ocenjujejo zdravost pijač, omejevanje razpoložljivosti sladkih pijač v šolah, podražitve sladkih pijač v restavracijah in trgovinah, boljšo umestitev zdravih pijač na policah v supermarketih, ozaveščevalne kampanje v prid izbiri bolj zdravih pijač …
