V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi Inšpektorat RS za delo. V predkoronskem letu 2019 je bilo za delo na daljavo prijavljenih 2037, leta 2021 217.428, leta 2022 121.981, lani do 11. decembra 69.101, letos pa do 24. julija 40.302 delavca.

Kot je razvidno iz podatkov, ki jih je STA v minulih obdobjih posredoval inšpektorat, je število prijavljenih za delo od doma vsako leto najvišje januarja. V letošnjem januarju je znašalo 11.677, lani januarja pa 13.546. To je sicer še vedno mnogo manj kot januarja 2022, ko je bila na pohodu različica koronavirusa omikron in je v tej obliki delalo 39.304 oseb.

Več kot 5000 ljudi je bilo letos za delo na daljavo uradno zabeleženih še februarja (5846) in maja (5797). Najmanj jih je medtem od doma delalo junija (3517). Od 1. do 24. julija je bilo za tovrsten način dela prijavljenih 3758 delavcev.

Med posameznimi meseci torej prihaja do različnih številk. »Po številu obvestil je izstopajoč zlasti mesec januar in to najverjetneje iz razloga, ker določeno število delodajalcev običajno v začetku koledarskega leta ažurira stanje v zvezi z organiziranim delom na domu in o tem obvesti inšpektorat. Torej so v tem številu zajeti tudi delavci, ki so delo na domu opravljali v letu 2023 in ga nadaljujejo tudi v letu 2024,« so gibanja komentirali na inšpektoratu.

Delodajalci morajo z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.

V zvezi s tem so se sicer obetale novosti v noveli tega zakona, ki pa so nato v različici, ki je bila v DZ dokončno potrjena novembra lani, izpadle.

Sprva je bilo namreč načrtovano, da bo mogoče delo od doma po novem odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, delodajalec pa bi se moral v primeru, da bi delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.

Na delodajalski strani so nasprotovali velikemu obsegu podatkov, ki bi jih bilo treba po tedanjemu predlogu ob nameravanem organiziranju dela na domu poročati inšpektoratu, saj naj bi predstavljale administrativno obremenitev kadrovskih služb. Sami so se zavzemali, da bi se poročalo le o podatkih, ki so nujno potrebni z vidika nadzora. Upali so tudi, da bi se aplikacijo, povezano z delom na daljavo, izpolnilo na način, da bi bila bolj prijazna v smislu povezovanja z obstoječimi bazami podatkov, omogočanja popravkov in dodajanja možnosti za samodokončanje.

Tudi domače delovno okolje mora izpolnjevati pogoje za varno in zdravo delo

V sindikatih so medtem opozarjali, da tisti, ki delajo od doma, delo pogosto opravljajo v nezdravem delovnem okolju, saj imajo neustrezno delovno površino, stole, svetila in podobno, pa tudi, da delajo bolni, kar vodi v umetno zmanjšanje absentizma in nevarno povečevanje prezentizma.

Minister za delo Luka Mesec je ob sprejemanju novele zakona o delovnih razmerjih napovedal, da bodo zakon kmalu odprli še enkrat, takrat pa naj bi socialni partnerji skušali uskladiti vsa vprašanja, ki so ostala nerešena, torej tudi delo od doma. Ta načrt se sicer v drugi polovici mandata vlade zdi čedalje manj verjeten.

Je pa delodajalec že zdaj dolžan delavcu zagotavljati varnost in zdravje pri delu tudi na lokacijah, ki so zunaj lokacij delodajalca in za katere se dogovorita z delavcem.

»Tudi domače delovno okolje mora izpolnjevati pogoje za varno in zdravo delo na enak način, kot če bi se isto delo opravljalo na lokaciji delodajalca. To velja tako za javni kot zasebni sektor oziroma povsod, kjer velja zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu,« so pred časom navedli na inšpektoratu. »Za ta namen mora oceniti novo nastala tveganja, preveriti ustreznost razmer na domu in sprejeti tudi morebitne potrebne ukrepe za delo na domu,« so pristavili.

Inšpektorji sicer nimajo neposrednih pristojnosti za nadzore v zasebnih prostorih delavcev, ki opravljajo delo na domu, zato takšnih nadzorov ne opravljajo.