»Imamo sindikalno ministrstvo za delo,« je bil v petek po posvetu socialnih partnerjev do predlaganega dviga minimalne plače kritičen predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Zakaj meni tako? Ker minister za delo Luka Mesec iz kvote Levice vztraja, da bi minimalna plača po novem znašala 1000 evrov neto. Doslej je znašala 887 evrov, prag tveganja revščine pa je ta čas 981 evrov. Končna odločitev o višini plače je po zakonu ministrova. To, kar predlaga Mesec, je sicer čez palec na sredini možnega razpona, ki je glede na novo vrednost minimalnih stroškov med 949 in 1107 evri. Minimalna plača mora biti namreč po dikciji zakona najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Med izkoriščanjem in dostojno plačo
Ti so se sicer glede na leto 2022, ko so bili ocenjeni zadnjič, zvišali za 124 evrov, na 791 evrov. »Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Minimalna plača predstavlja minimum, nad katerim se lahko pogovarjamo o tem, da je delavec, ki dela 40 ur na teden, dostojno plačan,« še naprej vztraja minister za delo Luka Mesec. Kot minister si namreč ne more predstavljati, da minimalna plača v času njegovega mandata ostane pod pragom tveganja revščine. »Prag tveganja revščine za nekoga, ki dela in ga s plačo ne doseže, za moje pojme pomeni izkoriščanje,« je bil jasen.
VIDEO Izjave socialnih partnerjev po posvetu
Delodajalci so medtem do Meščevega predloga o minimalni plači – ki bi bila torej za 113 evrov višja kot zdaj – zelo kritični. Trobiš iz združenja delodajalcev je povedal, da se zavedajo rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato so pričakovali uskladitev minimalne plače v okviru trenutne letne stopnje inflacije v višini od 2,5 do treh odstotkov. »Predlagan nesorazmeren dvig pa pomeni več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače. Pomeni ponoven administrativen in močno stroškovno obremenjujoč poseg,« je poudaril. In dodal: »Hkrati zavračamo ustvarjanje vtisa, da je država edina nosilka skrbi za socialni položaj delavcev. Podjetja bi lahko namenjala večji delež prihodkov za plače, če ne bi bila stroškovno omejena z visokimi davčno-prispevnimi obremenitvami in administrativnimi bremeni.«
Mesec: Davki ne gredo v črno luknjo
»Treba je biti natančen – bruto se bo povečal za 15,97 odstotka, ampak strošek delodajalca, torej drugi bruto, pa se bo zvišal zgolj za 11,3 odstotka, ker se prispevki delodajalca ne odvajajo od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače,« je na navedbe Trobiša odgovoril Mesec. Minister je bil kritičen tudi do besed predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, ki je vladi oponesel, da bi že danes minimalna plača znašala vsaj 1000 evrov ali celo več, »če ne bi sindikati in ta vlada ukinili davčnih olajšav pri dohodnini in uvedli novih obremenitev na neto plačo«. Pri tem je Cvar navedel prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek.
Mesec mu je oponesel, da bi lahko imeli ob radikalno drugačni davčni politiki vlade tudi 1481 evrov minimalne plače, kar je trenutno drugi bruto. »Ampak kaj bi to pomenilo za ljudi? To bi pomenilo, da bi morali vse storitve plačevati iz žepa: zdravstvo plačamo iz žepa, šolstvo plačamo iz žepa, dolgotrajno oskrbo plačamo iz žepa. Si v taki državi želimo živeti? Ne. Zato vztrajamo pri tem, da mora minimalna neto plača znašati 1000 evrov, davčni sistem pa je treba gledati skozi storitve, ki jih država omogoča, saj davki, ki jih plačujemo, ne gredo v črno luknjo,« je izpostavil.
Sindikati: Minister naj vztraja
Sindikati na drugi strani podpirajo predlog ministra in pričakujejo, da od namere ne bo odstopil. Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je povedala, da glede višine minimalne plače sindikati in delodajalci še nikoli niso dosegli soglasja, zato ga niso pričakovali niti tokrat. Napovedi za prihodnost Slovenije so pozitivne, tako glede gospodarske rasti kot glede nizke inflacije, zaradi česar strašenje delodajalcev s katastrofo ne drži. V sindikalnih vrstah si odslej sicer tudi želijo, da bi se izračun življenjskih stroškov opravil pogosteje, na dve ali tri leta.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije – Pergam Jakob Počivavšek je pozdravil dejstvo, da predlagana minimalna plača presega prag tveganja revščine, ki znaša 981 evrov. Poudaril je, da je letošnji predlagani večji dvig tudi posledica zgolj minimalnega usklajevanja minimalne plače v preteklih letih. In da so na to v socialnem dialogu tudi opozarjali. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je dejal, da imamo v Sloveniji 267.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. »Imamo 20 odstotkov ljudi, ki delajo polni delovni čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi in katerih mesečni neto prejemek je manjši od 981 evrov.« Ob tem je Zorko zavrnil delodajalski očitek, da je dvig minimalne plače predvolilni bonbonček. »Govorimo o tem, da minimalna plača nikoli in nikdar ne sme biti ekonomska kategorija – minimalna plača je zakonski minimum, pod katerim država priznava revščino,« je povedal.
O dvigu minimalne plače se bo Mesec znova pogovarjal s socialnimi in koalicijskimi partnerji že prihodnji teden. Naj spomnimo, da predlaganemu dvigu ne nasprotujejo le delodajalci, temveč ga z vidika vzdržnosti javnih financ ne podpira niti finančni minister Klemen Boštjančič. Pri čemer pa je Mesec v petek že nakazal, da ne bo popuščal. »Mojo končno odločitev pričakujte do konca januarja. Sledila bo načelu, da človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine.«