V svojem pismu, ki ga je na predsednika vlade naslovil predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc, je zapisal tri zahteve: ukinitev delovne skupine za obravnavo romske problematike, ustanovitev komisije za romska vprašanja in določitev ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca za predsednika nove komisije.
»Člani delovne skupine iz sveta romske skupnosti ugotavljamo, da delovna skupina v svojem dosedanjem delovanju ni dosegla pričakovanih učinkov pri reševanju ključnih izzivov romske skupnosti. Poleg tega opažamo, da njeno delovanje v veliki meri usmerjajo predvsem nekateri župani jugovzhodne Slovenije, kar ustvarja vtis neuravnoteženosti pri odločanju,« je zapisal. Razkril je še, da člani delovne skupine pogosto niso prejemali gradiv za seje, kar je onemogočalo ustrezno pripravo na razprave. Gradiva, ki so jih podajali sami, pa večinoma niso bila vključena v obravnavo.
Spremembe nekaterih zakonov v teku
V kabinetu predsednika vlade so prejem dopisa potrdili. »Na pobudo predsednika vlade je medresorska delovna skupina avgusta 2024 imenovala tudi posebno delovno telo, usmerjeno v takojšnje reševanje varnostne problematike. Medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike pa nadaljuje obravnavo integracijskih oziroma preventivnih ukrepov, ki v nekaterih občinah že dajejo rezultate,« so pojasnili.
Po njihovih informacijah naj bi minister Luka Mesec na zadnji seji delovne skupine predstavil tudi paket predlogov zakonodajnih sprememb in dopolnitev na področju integracije Romov v skupnost. Ukinitev in ustanovitev nove delovne skupine po njihovem mnenju ne prestavlja rešitve za uspešno reševanje izpostavljene problematike. Ob tem pričakujejo, da bo že obstoječa delovna skupina po potrebi razširila vsebinska področja oziroma dopolnila delovno skupino z dodatnimi člani.
Delovno skupino sicer vodi državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, kjer očitke, da skupina ni delovala aktivno, zavračajo. »Odkar delovno skupino vodi sekretarka Dobrin, se je ta sestala desetkrat in ves čas delovala aktivno. Imenovala je tudi delovno podskupino za pripravo predlogov za izboljšanje varnostne situacije, ki se je sestala že trikrat in identificirala nekatere varnostne izzive, katerih obravnava se nadaljuje,« so pojasnili. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da je vlada že sprejela zakon o financiranju občin, ki v enem izmed členov določa namene porabe sredstev in predpisuje poročanje o porabi uradu vlade za narodnosti. V javni obravnavi sta zdaj zakon o vrtcih in zakon o osnovni šoli. Spreminja pa se tudi zakon o romski skupnosti, ki v prehodnem obdobju prinaša poenostavitev legalizacijskih postopkov za legalizacijo romskih naselij.
Župani si želijo več pristojnosti
Na očitke, da skupino usmerjajo predvsem župani jugovzhodne Slovenije, so se odzvali tudi na novomeški, ribniški in kočevski občini. Ribniški župan Samo Pogorelc je dejal, da si kot župan in državljan želi, da bi zakonodaja veljala enako za vse, kar pa po njegovem opažanju v naši državi ne drži. »Dokler si politika ne bo želela narediti reda na tem področju, je vsaka komisija ali skupina zaman,« je dodal. Na Občini Kočevje prav tako ne vidijo potrebe po ustanavljanju nove skupine. »Bolj kot to nas zanimajo rezultati in napredek pri integraciji romske skupnosti,« so zapisali. Na Mestni občini Novo mesto pa so dodali še, da so velikokrat navedli, da je poimenovanje »romska« neprimerno, saj da problematika ni vezana le na narodno pripadnost, temveč na problematična socialna okolja, večino katerih pa tvorijo romska naselja v jugovzhodni Sloveniji.
