Stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam smo poslali vprašanje, kaj zanje pomeni milijarda evrov, kolikor namerava vlada Roberta Goloba dati v obtok v desetih obrokih do leta 2035 za povečanje dostopnosti stanovanj. Ob slabi ali praktično odsotni stanovanjski politiki v preteklosti namreč vse več ljudi čedalje težje pride do ustrezne strehe nad glavo na najemnem trgu, kaj šele na lastniškem, kjer so se cene od leta 2015 več kot podvojile. Najbolj nas je zanimalo, na kakšne težave v praksi trči ideja, da bi v prihodnjem desetletju zgradili dodatnih 20.000 javnih najemnih stanovanj. Za občutek: država danes razpolaga s 30.000 javnimi stanovanji. Glede na prejete odgovore skladi pri gradnji, poleg finančne vzdržnosti projektov, kot ključne izzive naštevajo pomanjkanje primernih stavbnih zemljišč in dolgotrajne upravne postopke.
Osrednje težave financiranja z zagotovitvijo 100 milijonov evrov na leto v proračunih se loteva predviden zakon o financiranju gradnje javnih in zasebnih netržnih najemnih stanovanj. Medtem ko govorimo o največji težavi, to je pomanjkanju ustreznih zazidljivih zemljišč, kjer so doslej prepasivno državo na trgu z nakupi prehitevali zasebni vlagatelji, na ministrstvu za solidarno prihodnost zagovarjajo idejo oblikovanja javnih zalog zemljišč, ki bi jih strateško razvijali in sproščali za gradnjo. Aktivnosti potekajo na treh ravneh. »Aktivno sodelujemo pri pripravi regionalnih prostorskih načrtov, izvajamo ciljni raziskovalni projekt, ki popisuje primerna zemljišča v javni lasti za namene stanovanjske gradnje, in sodelujemo z resorji, ki imajo v upravljanju primerna stavbna zemljišča,« pravijo v resorju Simona Maljevca.
