Stroški rastejo v nebo, je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan povzel dogajanje v javnem zdravstvenem sistemu. Ob podatkih o prihodkih in odhodkih ter ob projekcijah za prihodnji dve leti so bili silno presenečeni, je povedal minister. Že prihodnje leto lahko za temeljne storitve zmanjka 370 milijonov evrov, je izpostavil na posvetu o financiranju zdravstva na Brdu pri Kranju.
Pričakovanja, da bi se pri stroških še lahko vrnili k stanju pred pandemijo covida, niso utemeljena, meni minister. »Soočamo se z novo realnostjo,« je dejal. Draži se ambulantno in bolnišnično zdravljenje, vse višji so stroški v osnovnem zdravstvu in v socialnih zavodih, rastejo tudi izdatki za zdravila, je našteval. »V našem prostoru bomo morali najti nacionalni konsenz,« je o bodočem financiranju zdravstva povedal minister.
Vse več plačevanja iz žepa
Delež javnih izdatkov za zdravstvo se je v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih povečeval bistveno manj kot v povprečju EU, je danes izpostavila direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš. Da bi bilo zdravstvo v prihodnje odpornejše, bo treba javne izdatke za zdravstvo povečati, je ocenila. Na zdravstveno blagajno bodo sicer bistveno vplivale demografske spremembe. Na sto »delovno sposobnih« prebivalcev v starosti od 20 do 64 let je danes 36,5 prebivalca, starejšega od 65 let, je pojasnila direktorica Umarja, leta 2050 jih bo skoraj 60.
Delež izdatkov za zdravstvo »iz žepa« v končni potrošnji gospodinjstev je v primerjavi z drugimi državami EU nižji: v Sloveniji je leta 2020 znašal 2,4 odstotka, povprečje v EU pa je bilo 3,3 odstotka. Skrb zbujajoče je povečevanje teh izdatkov, opaža Maja Bednaš. Poleg tega si petina gospodinjstev z najnižjimi prihodki plačevanja iz žepa more privoščiti. Ob dolgih čakalnih dobah je pri teh prebivalcih neizpolnjenih vse več zdravstvenih potreb. Med možnimi rešitvami na Umarju izpostavljajo ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev z večjim vlaganjem v preventivo, dobro urejen sistem dolgotrajne oskrbe in spremembe pri virih financiranja. Smiselno bi bilo zmanjševati odvisnost od prispevkov, odmerjenih pri plačah, so ocenili.
Financiranje zdravstva bo odvisno tudi od zakonskih sprememb, ki obetajo ukinjanje sedanjega dopolnilnega zavarovanja. Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja je opozoril, da bo primanjkljaj, ki bi ga moral ob predlaganih 35,7 evra obveznega mesečnega prispevka kriti proračun, prihodnje leto znašal že več kot 88 milijonov evrov in bo vsako leto višji. Da tako velikega razkoraka ne bi bilo treba pokrivati iz državnega proračuna, bi moral letos prispevek po njegovih besedah znašati skoraj 40 evrov, prihodnje leto pa že skoraj 45 evrov.
Polemike, ki se ponavljajo
Da se ob sedanjih načrtih obetajo težave, so dali ta teden že vedeti na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Stabilnost financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja bo ogrožena od leta 2025 dalje, so ocenili. Ob omejitvi zneska proračunske varovalke (v tem primeru bi zamejili pokrivanje luknje iz državnega proračuna, op. p.) pa bi se to lahko zgodilo že prihodnje leto, pričakujejo na ZZZS. Za stabilno financiranje zdravstva je treba po njihovi oceni zagotoviti trajno pravno podlago za financiranje iz državnega proračuna.
Proračunska varovalka bi z novimi javnofinančnimi oziroma proračunskimi viri blažila posledice nihanj v gospodarstvu, demografskih vplivov in višanja stroškov zaradi uvajanja novih zdravstvenih tehnologij, so na ZZZS ugotavljali v nedavnem pozivu za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Na tak način bi lažje premostili tudi učinke dvigov plač v zdravstvu, za katere država ne bi zagotovila kritja, pričakujejo na ZZZS. V predlogu sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju niso po njihovem opažanju v celoti odpravljena niti tveganja na račun prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje. Širše finančne vzdržnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja pa aktualni predlog sploh ne obravnava, so opozorili na ZZZS.
Trenutne razprave spominjajo na polemike v obdobju, ko so dodaten denar za javni sistem iskali v vladi Mira Cerarja. Tudi leta 2015 so oblasti z akterji v zdravstvu razglabljale, kako zmanjšati odvisnost od prispevkov. Povod je bila analiza takratnega stanja v zdravstvu, ki je pokazala, da je vloga državnega poračuna pri financiranju nesorazmerno nizka. Takratni in kasnejši reformni poskusi so na koncu obtičali v predalih, dileme, ki doslej niso bile razrešene, pa so ostale enake.
