Poslanci so v sredo na izredni seji s 53 glasovi za in nobenim proti potrdili, da je vladni predlog zakona o digitalizaciji zdravstva primeren za nadaljnjo obravnavo. Za so glasovali poslanci Svobode, SD, Levice in NSi, v SDS pa so bili vzdržani. Po načrtih bo zakon začel veljati s 1. januarjem 2024, ko bodo morali vsi izvajalci zdravstveno dokumentacijo posredovati v enotni informacijski sistem, polno implementacijo pa v vladi pričakujejo do leta 2026. Kot je v sredo vnovič poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, so zdravstveni podatki trenutno razpršeni med tremi bazami, nad katerimi bedijo ZZZS, NIJZ in zdravstveni izvajalci. V srčiki zakona pa je enotni e-karton, kjer bi bili vsi podatki zbrani na enem mestu.
Številni popravki zaradi kritik
Spomnimo, da je bil osnutek zakona v preteklih mesecih močno kritiziran. Urad informacijske pooblaščenke je opomnil ministrstvo za zdravje na številne kritične pomanjkljivosti v zvezi z varstvom in hrambo osebnih podatkov. Del kritike oziroma pomislekov pa se je nanašal na dejstvo, da zakon predvideva ustanovitev novega javnega podjetja, ki bo upravljalo nov centralni zdravstveni informacijski sistem, v katerem se bodo zbirali in obdelovali vsi relevantni zdravstveni podatki pacientov. Ministrstvo med pogajanji ni skrivalo, da je eden glavnih razlogov, da se z zakonom ustanavlja gospodarska družba, ta, da pri zaposlitvi in plačilu vrhunskih IT-strokovnjakov ne bi bili vezani na plačno lestvico v javni upravi.
Ministrstvo je sicer osnutek popravilo in v popravljeno različico vneslo dodatne varovalke glede varstva osebnih podatkov. Predpisana je tudi tako imenovana revizijska sled, ki bo omogočala nadzor in sankcioniranje morebitnih kršitev. Prav tako so bile upoštevane pripombe strokovnjakov s področja digitalizacije, pa tudi NIJZ. Nadalje se je spremenilo, da centralnega sistema, kot je bilo zamišljeno sprva, ne bo vzpostavilo posebej za to ustanovljeno javno podjetje, ampak gospodarska družba v 100-odstotni državni lasti. Kot je pojasnil Miha Kordiš iz Levice, so bila koalicijska usklajevanja glede gospodarskega podjetja precej intenzivna. Med njimi so se dogovorili tudi o pomembni precedenčni klavzuri, da podjetje ne bo najemalo zunanjih izvajalcev za izvajanje rednega dela.
Predlog zakona ima finančne posledice za državni proračun. Sistem financiranja bo glede na zapisano v predlogu urejen na način, da se za plačilo storitev družbe rezervira sredstva v višini do šest odstotkov sredstev, ki jih ZZZS letno porabi za plačilo zdravstvenih storitev. Glede na podatke iz lanskega letnega poročila zavoda to pomeni približno 160 milijonov evrov. Iz prikaza trenutne ureditve pa je razvidno, da država za financiranje informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v zdravstvu danes namenja bistveno manj, okoli 100 milijonov evrov na leto.
Z ministrstva za zdravje sicer v sredo nismo prejeli odgovora na vprašanje, koliko bo »stal« novi zakon. »Pojasnjujemo, da pacient zaradi predlaganega načina financiranja družbe dodatno ne bo finančno obremenjen. Že obstoječi delež od storitve, ki ga sedaj prejme izvajalec zdravstvene dejavnosti, bo namenjen plačilu za družbo, ko bo ta opravila svojo storitev. Poudarjamo, da gre za plačilo po opravljeni storitvi. Izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe tako ne bo treba več skrbeti za IKT niti imeti lastnega IKT-kadra,« pa je zapisano v predlogu zakona. Predviden osnovni kapital gospodarske družbe je sicer 16 milijonov evrov.
Predlog ni usklajen z informacijsko pooblaščenko
Ministrstvo za zdravje bo po številnih kritikah predhodnega predloga v centralnem sistemu po novem lahko vpogledalo samo v neosebne podatke, potrebne za načrtovanje zdravstvene politike. Podatki bodo dostopni tudi pacientom. Kot upravljalec centralnega zdravstvenega zapisa, ki vsebuje ključne zdravstvene podatke, je predviden ZZZS. Aktualen predlog sicer ni usklajen z informacijsko pooblaščenko, urad prav tako niti ni bil seznanjen s končnim besedilom predloga zakona pred objavo na spletni strani državnega zbora. Mnenje o zadnji verziji bodo v uradu pripravili do 15. julija. Do nepreglednosti številnih večjih popravkov besedila zakona, ki so se zvrstili od faze osnutka do predloga zakona, je bilo kritičnih več naših sogovornikov.
Sredina debata se je sicer večinoma zavrtela okoli tega, da je digitalizacija nujno potreben korak h kakovostnejši zdravstveni obravnavi, birokratski razbremenitvi zdravnikov in učinkovitejšemu sistemskemu urejanju področja zdravstva. »Ob vseh obremenitvah, težavah in aferah, ki že leta pretresajo slovenski zdravstveni sistem, se ni mogoče izogniti vtisu, da je bila cela vrsta predhodnih odločitev sprejetih na podlagi občutkov, ne pa na podlagi podatkov in dejstev,« je dejala poslanka SD Bojana Muršič. Tamara Kozlovič iz Svobode pa je poudarila, da lahko sistematična informatizacija na področju zdravstva omogoča učinkovito obvladovanje obsežnih podatkov in izrazito zmanjša stroške zdravstvenega sistema.
V opoziciji prizadevanja za digitalizacijo zdravstva podpirajo. Nadaljnji obravnavi predloga niso nasprotovali, niso pa bili brez pripomb. V SDS so po besedah Dejana Kaloha opozorili, da kljub popravljanju in usklajevanju s predlogi informacijske pooblaščenke predlog zakona glede varstva osebnih podatkov še ni optimalen. Želeli bi si tudi, da bi zakon v celoti zaživel že prihodnje leto. Rado Gladek iz SDS pa je opozoril na potencialne izzive rabe zakona v praksi, saj da je iluzorno pričakovati, da bodo vsi izvajalci glede na specifične potrebe uporabljali isti program. Spomnil je, da imajo izvajalci že sklenjene pogodbe za različne programe in da bo prenos podatkov v centralni program pomenil dodatne stroške in upočasnitev uveljavitve zakona. V NSi pa so ob podpori zakonu razočarani, ker ta ne predvideva ločevanja sistema za javne in zasebne izvajalce, ki ne bodo imeli vpogleda v e-karton.
