Slovenski diplomati se letos že drugič sestajajo na posvetu diplomacije – zaradi skorajšnjega začetka dvoletnega članstva v varnostnem svetu OZN tokratni posvet poteka dober mesec prej kot običajno. Še zadnjič pred vstopom v najpomembnejši organ Združenih narodov bodo tako izkoristili priložnost razprave o aktualnih mednarodnih politično-varnostnih vprašanjih, ki bo v naslednjih dneh potekala za zaprtimi vrati na Brdu pri Kranju. Oceni aktualnih razmer v mednarodni skupnosti in položaju Slovenije v teh procesih so bili v precejšnji meri namenjeni uvodni nagovori predsednice države Nataše Pirc Musar, zunanje ministrice Tanje Fajon in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič.
Številni izzivi
Če je Fajonova uvodoma z besedami »Kakšno leto!« začela svojo hvalo slovenske diplomacije, jo je predsednica malo kasneje nadaljevala z ugotovitvijo, da je diplomacija delovala usklajeno in se ne sooča več s soliranjem. Izvolitev za nestalno članico varnostnega sveta in imenovanje Beti Hohler za prvo sodnico na mednarodnem kazenskem sodišču predstavljata za obe največji dosežek diplomacije v iztekajočem se letu.
Fajonova in Pirc-Musarjeva sta precej podobno orisali aktualno stanje v mednarodni skupnosti, ki Slovenijo postavlja pred izziv vztrajnega zagovorništva vrednot – od vladavine prava do miru. Šefinja diplomatov je ocenila, da se po drugi svetovni vojni vzpostavljeni mednarodni sistem razgrajuje, za nekatere države pa regionalna zavezništva postajajo pomembnejša od multilateralizma, kar vodi do naraščajočih trenj. Pirc-Musarjeva je poudarila, da se Slovenija ne more in ne sme strinjati, da se na mednarodni ravni krha pomen OZN.
S članstvom v varnostnem svetu bo Slovenija soočena s pričakovanji tistih, ki so državi namenili svoj glas na volitvah v ta organ, in tudi tistih, ki tega niso storili, je poudarila Fajonova. Izziv Slovenije po njeni oceni bo, da bo država znala poslušati in tudi slišati, te odgovornosti pa Slovenije ne sme biti strah.
Želja po aktivnejši vlogi EU
Predsednica države je bila na posvetu pomirjena, saj je za kakovost slovenskega dela v varnostnem svetu ne skrbi. Je pa bilo zaznati njeno skrb glede številnih volitev po svetu, ki lahko prihodnje leto vplivajo na stabilnost mednarodne skupnosti. Med drugim je izpostavila evropske volitve, kjer bi populisti z vse večjo težo na celini po njeni oceni želeli s svojo politiko vplivati tudi na evropski parlament. Prav tako je, sicer zavito v celofan, a s precejšnjo mero odločnosti, govorila o nevarnosti zmage populizma na volitvah v ZDA, kjer bi utegnili pretendenti za oblast izkoristiti vsa sredstva v volilni kampanji – tudi laži.
Ob zavzemanjih Fajonove za reforme v EU, vključitev zahodnega Balkana in držav vzhodne soseščine, ki šele začenjajo pogajanja o vstopu, je bilo slišati tudi kritiko EU, da mora postati bolj odločna. »Pristop EU je še vedno reaktiven. Reagira, ko se je nekaj zgodilo. Kot Unija moramo biti bolj proaktivni,« je dejala Fajonova. Pirc-Musarjeva pa je še menila, da politične volje za spremembo evropske pogodbe ta čas ni, bo pa sedaj sledil čas razprav.