Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je, sodeč po poročilu, ki čaka na obravnavo na parlamentarnem odboru za kmetijstvo, lani uspešno posloval, saj je (upoštevajoč davek) imel dobrih 6,6 milijona evrov dobička. Večji del leta, do 25. novembra, ga je vodila Irena Majcen, ki jo je dal kmetijski minister Jože Podgoršek krivdno razrešiti. Trdil je, da zaradi slabega dela, ona pa, da je morala predčasno oditi zato, ker se ni hotela ukloniti njegovi zahtevi, da se v zemljiškem sporu s KŽK poravna v prid tega podjetja. Nekaj mesecev kasneje je bil, kot je znano, KŽK usoden tudi za Podgorška, saj se je izkazalo, da mu je to kmetijsko podjetje plačalo dopust v Bohinju.
Nakupi zemljišč zaostajajo za cilji
Konec leta 2021 je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov gospodaril z 61.288 hektarji kmetijskih zemljišč, ki so vredna nekaj manj kot 460 milijonov evrov, ali z devetimi odstotki vseh v državi. To pomeni, da še vedno zaostaja za ciljem, zapisanim že v razvojni strategiji 2010–2018, da bo ob koncu tega strateškega obdobja, v katerem ga je vodila sedanja kmetijska ministrica Irena Šinko, gospodaril z desetino vseh kmetijskih zemljišč. Da bi mu to uspelo, bi moral kupiti okoli petsto hektarjev zemljišč na leto, a je bil daleč od tega cilja, saj jih je v devetih letih skupaj kupil le nekaj več kot tisoč hektarjev, leta 2010 zgolj dobrih petdeset.
Sledila je nova razvojna strategija sklada za obdobje 2019–2022. V njej so apetiti precej zmanjšani, kajti novi cilj je, da se obseg zemljišč v gospodarjenju sklada ne zmanjšuje več, to pa bi dosegli z nakupom vsaj 150 hektarjev zemljišč na leto (lani jih je kupil 381 hektarjev). Poleg tega naj bi sklad za kmetovanje vsako leto usposobil 250 hektarjev zaraščenih državnih zemljišč, s katerimi gospodari. Konec lanskega leta je imel namreč na seznamu več kot 8600 hektarjev kmetijskih zemljišč v zaraščanju, zemljišč, poraslih z drevesi, grmičevjem ali gozdnim drevjem, ter neobdelanih kmetijskih zemljišč.
Finančna disciplina zakupnikov
se slabša
Zemljišča, primerna za obdelavo, sklad oddaja v zakup ali najem. Fizične osebe imajo sklenjenih 16.116 zakupnih pogodb za skupno površino 31.879 hektarjev, pravne osebe pa imajo sklenjenih 524 zakupnih pogodb za skupno površino 18.627 hektarjev kmetijskih zemljišč. Največji zakupniki so Perutnina Ptuj Agro (v zakupu ima 3657 hektarjev državnih zemljišč), Panvita (3047 hektarjev) in GO-KO govedoreja (1640 hektarjev). Dve pravni osebi, KŽK in KG Lendava, ki jima je sklad zakupno pogodbo odpovedal, zadevi pa sta na sodišču, dodatno obdelujeta še 2779 hektarjev zemljišč.
Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči je skladu lani navrglo nekaj manj kot 6,3 milijona evrov prihodkov. Povprečna obračunana letna zakupnina je znašala 116 evrov na hektar, leto poprej 120 evrov, saj jo je sklad zaradi epidemije covida-19 že drugo leto zapored znižal za petino, del zakupnin pa je lani zaradi pozebe tudi odpisal. V poročilu za leto 2021 je sklad tudi izpostavil, da se finančna disciplina zakupnikov poslabšuje. Leta 2020 je zakupnikom poslal 505 zadnjih opominov pred odpovedjo zakupnega razmerja, lani pa kar 617.
Vrnili za več kot 400 milijonov evrov zemljišč
Sklad je tudi zavezanec za vračilo zemljišč denacionalizacijskim upravičencem. Od leta 1993 jim vrnil 53.867 hektarjev kmetijskih zemljišč, vrednih več kot dvesto milijonov evrov, 94.867 hektarjev gozdov v vrednosti blizu dvesto milijonov evrov ter nekaj manj kot 15.000 hektarjev neplodnih zemljišč. Skupna vrednost v denacionalizaciji vrnjenih zemljišč presega štiristo milijonov evrov.
Sklad je denacionalizacijskim upravičencem dolžan izplačevati tudi odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije. Trenutno ima odprtih še trinajst pravdnih postopkov, v katerih upravičenci skupaj terjajo skoraj šestnajst milijonov evrov odškodnine. Sklad jim mora poleg glavnice plačati tudi zamudne obresti, in to od dneva, ko so oddali zahtevek za odškodnino, do njenega izplačila. Zamudne obresti so na dan 31. december 2021 znašale nekaj manj kot 5,4 milijona evrov.
