Mlajši voznik je v petek popoldan na hitri cesti med Ajdovščino in naseljem Selo, kjer je hitrost omejena na 110 kilometrov na uro, dirjal s hitrostjo 241 kilometrov na uro. Prejel je kazen v višini 1200 evrov in devet kazenskih točk. Vozniški izpit je obdržal. Podobnih zgodb je še veliko. Murskosoboški policisti so februarja enako kaznovali državljana Turčije, ki je po pomurski avtocesti s škodo vozil s hitrostjo 206 kilometrov na uro. V nasprotju s cestami v naseljih in regionalnimi cestami, kjer se prekoračitev dovoljene hitrosti za več kot 50 kilometrov na uro kaznuje s 1200 evri globe in 18 kazenskimi točkami (torej odvzemom vozniškega izpita), pa vozniki na avtocestah (omejitev 130 kilometrov na uro) ali hitrih cestah (omejitev 110 kilometrov na uro) samo zaradi hitrosti izpita ne morejo izgubiti.
Statistika prometnih nesreč sicer kaže, da so avtoceste in hitre ceste v primerjavi z drugimi še vedno najbolj varne. Po podatkih Darsa se na njih zgodi najmanj prometnih nesreč, čeprav prevzemajo največ prometa. »Po statističnih ugotovitvah so štiripasovnice 4,5-krat varnejše od glavnih cest in 7,3-krat varnejše od regionalnih cest,« poudarjajo na Darsu. Lani se je na avtocestah in hitrih cestah pripetilo 3729 prometnih nesreč oziroma desetina vseh, od tega je bilo osem nesreč s smrtnim izidom (predlani je bilo takih nesreč 20). »Umrlo je trinajst ljudi, leta 2022 pa 25,« so v poročilu o stanju prometne varnosti zapisali na agenciji za varnost prometa.
Najpogostejši vzrok za prometne nesreče na avtocestah (kakor tudi za zastoje!) je nepravilna varnostna razdalja, povezana z neprimerno hitrostjo. V AMZS ocenjujejo, da višina globe sama po sebi nima tolikšnega vpliva na boljšo ali slabšo prometno varnost. »Pravila je treba spoštovati zato, da z njimi kažemo odnos in odgovornost do soljudi, ne pa zato, da ne bi bili sankcionirani,« navajajo v AMZS. Izpostavljajo, da je težava v (pre)majhnem nadzoru, saj je verjetnost, da bodo policisti kršitelje kaznovali, nizka. »Tega se zagotovo zavedajo tudi vozniki, ki zavestno kršijo predpise, saj pričakujejo, da jih ne bo nihče ustavil in sankcioniral,« še opozarjajo.
Letos že štirje mrtvi
V prometnih nesrečah je na slovenskih cestah lani umrlo 82 ljudi, 32 zaradi neprilagojene hitrosti (predlani pa 26), kar predstavlja 39 odstotkov. Neprilagojena hitrost tako ostaja eden glavnih vzrokov za nastanek nesreč – lani se jih je petina (3744) pripetila ravno zaradi prevelike hitrosti. Do 14. aprila so po podatkih AVP zaradi hitrosti našteli 806 nesreč, v katerih so umrli štirje ljudje, 59 jih je bilo hudo, 353 pa lažje poškodovanih. Spomladi je zaradi lepšega vremena na cestah še več ljudi. Veliko voznikov, zlasti motoristi in mopedisti, takrat rado pritisne na plin, ceste pa so še vedno poškodovane od zime in neočiščene. Statistika minulih let kaže, da se največ nesreč s preveliko hitrostjo zgodi konec tedna, med petkom in nedeljo. Med prehitrimi vozniki, ki povzročijo nesrečo, v zadnjih letih izstopajo stari od 25 do 34 let. Najnevarnejši so vozniki, ki imajo težko nogo zaradi alkoholiziranosti. »Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo. Zato v policiji znova opozarjamo: vozniki, prilagodite hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam pa tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti,« pozivajo na policiji, kjer ravno ta teden izvajajo poostren nadzor.
Morilskih 60 na uro
»Pravila v cestnem prometu obstajajo z razlogom. Če bi jih bolj upoštevali, bi bilo bistveno manj nesreč,« izpostavljajo na policiji. Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 kilometrih na uro tveganje smrtnih ali hudih poškodb pešca relativno majhno (desetodstotno). Pri višjih hitrostih se tveganje zelo poveča. »Trk avtomobila v pešca pri hitrosti 50 kilometrov na uro je enak njegovemu padcu z višine 9,8 metra,« s slikovitim prikazom opozarjajo v AVP, »pri hitrosti vozila 60 kilometrov na uro pa je verjetnost za preživetje pešca samo še desetodstotna«.
Tudi v drugih evropskih državah je hitrost eden od pomembnih dejavnikov za nastanek nesreč in eden poglavitnih v tistih z najhujšimi posledicami. Sodeč po raziskavi Evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) je v času ankete kar 67 odstotkov Evropejcev potrdilo, da je v preteklem mesecu dni prekoračilo omejitev hitrosti. Izluščili so več razlogov za prehitro vožnjo – prilagajanje hitrosti drugih, uživanje v hitri vožnji, dolgčas za volanom, vozniku se mudi ali pa sploh ne opazi, da vozi prehitro. Poleg tega je prevelika hitrost na cestah družbeno (veliko) bolj sprejeta kot vožnja pod vplivom alkohola. Leta 2022 je na evropskih cestah umrlo 20.653 oseb, kar je za 3,7 odstotka več kot leto prej, tretjina jih je bilo starih od 25 do 49 let. Statistika ETSC je še pokazala, da so med letoma 2012 in 2022 kar tri četrtine vseh nesreč s smrtnim izidom povzročili moški. Raziskava iz leta 2019 še kaže, da bi znižanje povprečne hitrosti na evropskih cestah za le en kilometer na uro rešilo dva tisoč življenj na leto.
