Stavka zdravnikov traja že več kot tri mesece, pri svojih zahtevah pa ostajajo tudi drugi sindikati, ki se pogajajo z vladno stranjo. Ta je bila pri izpolnjevanju pričakovanj doslej zadržana. Zdravstvo se za zdaj ne seseda, a se težave, ki jih občutijo bolniki, ponekod povečujejo. O njih najbolj zgovorno priča gneča na urgencah.
1. Kaj pričakujejo sindikati?
V Fidesu ob rekordno dolgi stavki ostajajo pri svojih zahtevah glede plačnega stebra za zdravstvo, višje plače pa vidijo kot del boljših delovnih pogojev. Zamik pri učinkih sprememb, pri kakršnem vztraja vlada, zanje ni bil sprejemljiv. Ob stavki in množičnih umikih soglasij za nadurno delo so začeli omenjati tudi možnost kolektivnih odpovedi mladih zdravnikov. Drugi sindikati zaposlenih v zdravstvu podobnih potez niso povlekli, kar pa ne pomeni, da so z razmerami zadovoljni. Pogajanja za steber, ki bo zajel zdravstvene delavce, tečejo, a želijo sindikati razrešiti tudi vprašanje standardov in normativov. Ti določajo primerne obremenitve in zadostno število zaposlenih v posameznem okolju. Dogovora za zdaj še ni, je potrdila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar, o svojih potezah pa se bodo odločali v prihodnjih mesecih. »Brez standardov in normativov si ne predstavljamo kakovostnega variabilnega nagrajevanja,« je poudarila Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Po njihovem mnenju bi bilo nesprejemljivo, če to vprašanje znova ne bi bilo rešeno.
2. Zakaj se vladi ne mudi z izpolnjevanjem zahtev?
Po neuspeli mediaciji so na vladni strani izpostavljali velik razkorak med stavkovnimi zahtevami Fidesa in zmožnostmi v državi. Znova so dali vedeti tudi, da ne nameravajo sklepati parcialnih dogovorov, ki bi ogrozili pogajanja z drugimi sindikati. Standarde dela za zaposlene v bolnišnicah in zdravstvenih domovih nameravajo v zdravstvenem resorju nasloniti na merjenje efektivne obremenitve. To bo pokazalo realne potrebe po kadrih, so ocenili. Spomnili so tudi na pomisleke računskega sodišča glede modre knjige, ki že določa normative za zdravnike in je del kolektivne pogodbe za to poklicno skupino. Procesi v zdravstvu so se bistveno spremenili, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje, zato določanje fiksnih normativov po njihovem mnenju ni najprimernejša pot.
3. Kako hude so trenutne razmere v javnem sistemu?
Na nekaterih bolnišničnih oddelkih je prestavljanje terminov trenutno prej pravilo kot izjema. Kolapsa, kakršen je grozil ob preteklih vrenjih v zdravstvu, za zdaj vseeno ni na vidiku. To je v veliki meri povezano z dodatnim zaposlovanjem v zadnjih letih, deloma pa tudi s tem, da na mnogih delovnih mestih v zdravstvu zaposleni kljub stavki delujejo kot sicer. Ponekod opažajo tudi vračanje soglasij za nadurno delo. Težave se pojavljajo predvsem tam, kjer so bili zaradi pomanjkanja osebja že sicer sredi hude krize. Stavka z umiki soglasij za nadurno delo je bila v takšnih primerih kaplja čez rob.
4. Kaj pomeni nedavna zamenjava prvega vladnega pogajalca?
Mirka Stoparja, ki prihaja z ministrstva za javno upravo, je po razrešitvi nasledil Denis Kordež, njegov dosedanji namestnik in državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Zamenjava je v zdravstvu zbudila precej pozornosti, saj so v vladi in na ministrstvu za zdravje v preteklosti ocenjevali, da morajo pogajanja tudi v primeru Fidesa teči pod taktirko ministrstva za javno upravo. S tem argumentom so ne nazadnje zavračali tudi pomisleke na račun odsotnosti zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel na pogajanjih. Razlogi za zamenjavo vodje pogajalcev uradno niso znani, po nekaterih informacijah naj bi bila povezana z velikimi obremenitvami Stoparja. Ta je na čelu vladne pogajalske skupine v primeru pogajanj o položaju zaposlenih na upravnih enotah, vpet pa je tudi v pogajanja o plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo.
5. Kakšno zdravstvo bo bolnike pričakalo v prihodnjih tednih in mesecih, če dogovora še ne bo?
V obdobju dopustov bodo zastoji neizbežno večji kot v prvih mesecih stavke, saj bo urnike težje sestaviti. Zagate ne bodo povezane le s pomanjkanjem zdravnikov, ki ga je v nekaterih okoljih izpostavila stavka, ampak tudi medicinskih sester, ki ne stavkajo. Na bolnišničnih oddelkih so postelje v zadnjih letih krčili predvsem zaradi kadrovske krize v zdravstveni negi. Zmanjševanje dostopnosti bo obenem dodatno obremenilo urgence. Ob burnem obdobju v javnem zdravstvu je gneča na redkih krajih, kjer lahko bolnik vedno računa na pomoč brez odlašanja, še večja.
