Koalicijska vlada treh strank Gibanje Svoboda, SD in Levica danes obeležuje sto dni delovanja. Predsednik vlade Robert Golob bo z ministrsko ekipo predstavil dosežke v tem obdobju v prostorih Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. A bolj kot to, kaj so storili, bo javnost zanimalo, kaj še nameravajo postoriti.
Za vlado Roberta Goloba je sto dni dela. Ob njenem nastopu je bilo jasno, katere so njene prednostne naloge – priprava države na vse večjo draginjo na področju energetike in prehrane kot posledico inflacije ter tudi na že nekoliko zanemarjeni koronavirus, ki je hromil evropsko celino zadnji dve leti. Vlada v tem obdobju ni imela na voljo običajnih sto dni miru za privajanje, saj se zaradi izrednih okoliščin na mednarodnem področju in zaradi podnebne krize ni mogla mirno posvetiti običajnim tehničnim vprašanjem prevzemanja poslov in oblikovanju ekip po ministrstvih. Poleg tega je naletela na spretne poteze opozicije, ki sploh še ni počakala na imenovanje vlade, pa je že pričela vlagati zakonske predloge, to je tiste, ki jim jih ni uspelo v obdobju vlade SDS, NSi in SMC.
V dneh približevanja prvim stotim dnem vlade smo iz vrst opozicije slišali vsaj dve ključni kritiki: da se levosredinska vlada prepočasi odziva na vse bolj grozečo krizo, vsaj na področju cen energentov, in da je pomoč, ki jo je vlada predvidela v doslej sprejeti zakonodaji, bistveno premalo izdatna.
Predsednik vlade Robert Golob je v odgovor na kritike in v pripravah na izzive doslej sklical dva politična vrha in nanju povabil tudi direktorje večjih energetskih podjetij, kjer so dobili na mizo vladne predloge ukrepov. V dialogu z gospodarsko zbornico in gospodarskimi subjekti je napovedal oblikovanje kriznega štaba in nabor ukrepov kot pomoč podjetjem tudi do višine 1,5 milijarde evrov.
Ključno vlogo v prvih stotih dneh vlade so imeli predvsem minister za finance Klemen Boštjančič, minister za infrastrukturo Bojan Kumer in minister za gospodarstvo Matjaž Han. Prvi je pripravil rebalans proračuna, s katerim so na novo uskladili prilive v proračun in izdatke, ki na mnogih področjih, kot je opozoril, niso optimalno zastavljeni zaradi ukrepov bivše vlade. Nova vlada je za popotnico dobila izjemno visok proračunski primanjkljaj v višini dveh milijard evrov, zato ne preseneča, kot je poudaril finančni minister – in to je verjetno ključna sprememba glede na prejšnjo vlado –, da v prihodnje ne bo več »helikopterskega denarja« in ne bo več razmetavanja proračunskih sredstev, ampak bodo skušali najti formulo, po kakšnem principu deliti denar v obliki pomoči podjetjem. Z rebalansom proračuna pa ni zadovoljen fiskalni svet, ki opozarja, da bi lahko nova vlada višje prilive v proračun od načrtovanih namenila za zmanjševanje proračunskega dolga. V sklopu boja za umiritev cen energentov je državni zbor na pobudo vlade sprejel ukrepe za omejitev cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev (bolnišnice, zdravstvene zavode, domove za starejše občane). Do maja 2023 pa je uveljavljena znižana, 9,5-odstotna stopnja DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje.
Umik žice in kadrovski posegi
Med ministrstvi je najodmevnejši ukrep sprejelo ministrstvo za notranje zadeve, ki je napovedalo odstranitev rezilne žice z južne meje in nato tudi panelne ograje, kar pomeni radikalno spremembo v migrantski politiki. Po trdi roki predhodne vlade do ljudi v begu pred revščino se z ministrico Tatjano Bobnar Slovenija približuje državam z bolj humano in humanistično politiko do migrantov. Poleg tega so na policiji pod vodstvom novega generalnega direktorja močno zarezali v nekdanjo kadrovsko politiko Aleša Hojsa. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob podpori predsednika vlade (in ob negodovanju koalicijske partnerice Levice) pred dnevi predstavil ključne ukrepe na področju zdravstva. Obseg izzivov na tem področju je izjemen, saj se uporabniki zdravstvenih storitev soočajo z izjemno dolgimi čakalnimi vrstami in pomanjkanjem zdravnikov ter preostalega zdravstvenega osebja na številnih področjih. Državni zbor je za ureditev stanja sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu. Da na ministrstvu za zdravje mislijo resno, dokazuje tudi odstop generalnega direktorja UKC Ljubljana Jožeta Golobiča.
Vlada je v stotih dneh delovanja močno posegla tudi v kadrovsko področje. Kmalu po nastopu mandata so imenovali nove neizvršne direktorje DUTB, novega direktorja Fursa Petra Gruma, potem ko je samoiniciativno odstopil njegov predhodnik Ivan Simič, vodenje STO je prevzela Maja Pak, Agencijo za radioaktivne odpadke pa Sandi Viršek. Vlada je posegla tudi v nadzorne svete podjetij Eles, Borzen in Sodo. V tem obdobju je pripravila tudi nov zakon o SDH, pod upravljanje katerega bi prenesli družbe 2TDK, Slovenski državni gozdovi, Kobilarna Lipica in inženirsko podjetje DRI. Čeprav so še vedno v pripravi strategije upravljanja kapitalskih naložb, je jasno, da bo pod vodstvom novega direktorja SDH Žige Debeljaka zavel nov kadrovski veter v številnih družbah, ki so v pretežni državni lasti, kot je Pošta Slovenije ali pa Telekom Slovenija, kjer je že jasno, da se direktor Cvetko Sršen poslavlja.
Več o tem, kako se je vlada obnesla v prvih stotih dneh na ključnih področjih po naši presoji, najdete v nadaljevanju analiz, ki jih je pripravila ekipa novinarjev Dnevnika.
Anja Hreščak: Nekoliko nezadovoljni so za zdaj le v gospodarstvu
Energetska kriza je vlado pričakala na vratih, ko je novopečeni vladni zbor vstopil v stavbo na Gregorčičevi – in se nato le še stopnjevala. Zato ni presenetljivo, da se je vlada skoraj vseh sto dni ukvarjala večinoma z gašenjem energetskega požara. Vsekakor ni bilo odveč, da predsednik vlade Robert Golob prihaja iz energetskega sektorja in se je dodobra zavedal, da je situacija alarmantna, hkrati pa se je znal z njo spoprijeti. Četudi v času varljivega poletnega zatišja.
Energetske krize in draginje so se lotili v treh korakih: v prvem so za leto dni regulirali cene bencina in dizla; v drugem, najpomembnejšem, so se lotili draginje. Sprva so navzgor omejili cene elektrike in plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za bolnišnice, zdravstvene zavode, domove za starejše občane. Z novembrom najšibkejši pričakujejo tudi prvo izplačilo energetskega dodatka in kmalu še pomoč podjetjem zaradi visokih cen energije.
Doslej se je – in se še bo – nakopičilo več neugodnih dejavnikov: poleg vojne v Ukrajini in nezanesljive dobave ruskega plina so nas presenetili še stebrni udar v Premogovniku Velenje, nizki pretoki rek z rekordno nizko proizvodnjo hidroelektrarn v Sloveniji, oktobra, ko bo poraba energije že povečana, pa se v nuklearni elektrarni Krško obeta še redni remont. Slovenija bo zelo uvozno izpostavljena – energije pa bo primanjkovalo. Vse to je resna energetska grožnja. Zato je vlada poleg treh omenjenih že sprejetih energetskih zakonov septembra sprejela nov paket energetske zakonodaje; prvi zakon zadeva oskrbo s plini, drugi je interventni zakon o ukrepih za obvladovanje energetskih kriznih razmer, zadnji, poroštveni zakon je za državna energetska podjetja. »Želimo biti pripravljeni, če nastopi kriza,« ob tem sporoča pristojni minister Bojan Kumer.
Pasivnosti vladi gotovo ni mogoče očitati. Ker pa je v energetske posvete – poleg drugih deležnikov na tem področju – premeteno vključevala vse parlamentarne stranke, je tudi opoziciji odvzela strelivo za negodovanje in kritiko. Nekoliko nezadovoljni so za zdaj le v gospodarstvu, navsezadnje je draginja prizadela tudi njih, vlada pa jih je iz ukrepov doslej izvzela. »Ni vprašanje, ali vlada bo pomagala ali ne – vlada je že pomagala in še bo,« gospodarstvo medtem miri Kumer.
Nina Knavs: Vladanje z interventnimi ukrepi
Da je za vlado Roberta Goloba med prioritetami zamenjava na čelu nekaterih ključnih institucij, je bilo očitno že po ustanovni seji. Svoje predstavnike v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je imenovala takoj, ko je dobila možnost. Milan Krek, ki je na položaj direktorja NIJZ prišel v času Janševe vlade, je sprva izgubil velik del pooblastil, konec junija pa je odstopil. V primeru Jožeta Golobiča, ki odhaja s čela UKC Ljubljana, so bila ministrova pričakovanja znana od avgusta.
Vmes je odstopila tudi direktorica Onkološkega inštituta Andreja Uštar. V nasprotju z UKC Ljubljana, kjer so rdeče številke na dlani, se osrednja ustanova za zdravljenje raka ni utapljala v izgubah. V zdravstvu se v teh dneh sprašujejo, kdo bo naslednji. Da se direktorji, ki so na vodstvene položaje prišli z blagoslovom teh ali onih oblasti, poslavljajo po podobni poti, ni presenečenje. Pomenljivo pa je, da v teh primerih – ker ljudje na koncu odidejo sami – očitkom o slabem delu ne sledi vsebinski epilog, s katerim bi bila seznanjena javnost.
Vladi se je mudilo tudi s spremembami, ki uradno sodijo med interventne ukrepe, a lahko v zdravstveni sistem posežejo na dolgi rok. Pri deljenju dodatnega denarja za skrajševanje čakalnih dob so tokrat izenačili javne zavode in koncesionarje, kar slednjim omogoča dodatno krepitev pozicije znotraj javnega zdravstva. Spomnimo, da se je takšnemu scenariju izognila celo predhodna vlada Janeza Janše. Čeprav je bila Janševa vlada zasebni pobudi v zdravstvu dokaj naklonjena in je še tik pred volitvami pripravljala teren za dodatne koncesije, je dala v izhodišču prednost javnim bolnišnicam. Te imajo v primerjavi s koncesionarji bistveno manj priložnosti za izbiranje programov, ki so bolje vrednoteni. To še posebej velja za največje zavode z najzahtevnejšimi zdravljenji, kot je UKC Ljubljana.
Dodaten denar bo sicer prišel prav tudi v javnih zavodih, ki bodo lahko sklepali podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi. Zdravstvenim delavcem se občuten dvig dohodkov obeta tudi zaradi »interventnih« dodatkov, med spremembami, ki jih bodo najbolj neposredno občutili prebivalci, pa je uvajanje nadomestnih ambulant za ljudi brez zdravnika. Posege v zakonodajo, s katerimi bi dejansko posodobili javno zdravstvo, v vladi Roberta Goloba po drugi strani napovedujejo za poznejše obdobje. Odlašanje se je v minulih mandatih izkazalo za precej zanesljiv recept za to, da predlogi reforme ostanejo na papirju.
Zoran Potič: Obrat za 180 stopinj
S Tatjano Bobnar na položaju ministrice za notranje zadeve smo bili glede policije priča popolnemu zasuku v politikah na številnih področjih. Od prvega dne imenovanja nove ministrice smo lahko spremljali drugačen odnos do številnih vprašanj, najbolj pa je bilo to očitno pri migrantski problematiki. Demonstracija novega pristopa je sledila z začetnimi deli odstranjevanja rezilne živce ob meji s Hrvaško, nato bo sledil še umik panelne ograje. Policijske enote so na meji prejele nove usmeritve, kako ravnati z migranti, poleg tega so ustanovili posvetovalno telo o nadgradnji strategije za celovito upravljanje migracij, pri tem pa sodelujejo tudi predstavniki civilne družbe. Poleg tega je nova ministrica z imenovanjem Boštjana Lindava za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije sprožila vrsto kadrovskih sprememb v vrstah policije. V NPU se je vrnil nezakonito odstavljeni Darko Muženič, velik del avtocestne policije, ki so jo v obdobju ministrovanja Aleša Hojsa označili kot velik dosežek, pa so v veliki meri »reorganizirali« tako, da so veliko večino kadrov znova napotili na postaje prometne policije, kjer so potrebe večje.
S prihodom Tatjane Bobnar so na ministrstvu za notranje zadeve začeli revizijo številnih projektov, ki so jih začeli v obdobju njenega predhodnika. Sprožili so revizijo postopkov za gradnjo novih prostorov za potrebe MNZ, več pozornosti v javnosti je požel denimo projekt gradnje predora med stavbo državnega zbora in garažno hišo, kjer naj bi zaznali sume nepravilnosti in nastale finančne škode. Po zamenjavi oblasti so se otoplili tudi odnosi med policijskima sindikatoma in vodstvom policije ter notranjega ministrstva. Hojsov načrt, da vodilni sindikalisti ne bi mogli delati zgolj za sindikat, je padel v vodo, preiskuje pa ga tožilstvo. Policijska sindikata sta z notranjo ministrico Tatjano Bobnar podpisala sporazum, ki sindikalnim zaupnikom zagotavlja fond plačanih ur, kar pomeni, da bodo sindikalisti račun za 20.000 ur sindikalnega dela izstavili policiji in se posledično bolj ko ne v celoti posvetili sindikalnemu delu.
Anže Lebinger: Opozorila pred prakso Janševe vlade
Vlada Roberta Goloba je včeraj potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Koalicija bo za 600 milijonov povečala že tako rekordne odhodke. Nove številke so: 14,6 milijarde evrov odhodkov, 12,5 milijarde prihodkov in dobri 2 milijardi primanjkljaja. Predvidoma naj bi popravke v državnem zboru potrdili konec septembra, pripraviti je treba tudi spremembe državnega proračuna 2023 in predlog proračuna 2024. Številni ekonomisti in fiskalni svet s popravki proračuna niso zadovoljni, češ da bi morali v času tako ugodne gospodarske rasti zmanjševati deficit v državnem proračunu. Letos bo tako po novih načrtih v zadnjih štirih mesecih dovoljena dvakrat višja rast skupne porabe kot po veljavnem proračunu. V vladi višje izdatke upravičujejo z oceno, da bi bili lahko prihodki glede na potrjeni proračun višji za približno milijardo evrov.
Izraba prihodkov, ki izvirajo iz visoke inflacije za povečevanje porabe namesto za znižanje dolga, je po mnenju fiskalnega sveta glede na visoka tveganja za srednjeročno in dolgoročno javnofinančno vzdržnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU neustrezna. Primanjkljaj bi moral biti manjši kljub sprejetim ukrepom za omilitev posledic draginje, saj imamo višjo rast davčnih prihodkov zlasti zaradi okrevanja domače potrošnje. Prihodki v prvih osmih mesecih so letos za 16,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. K medletni rasti največ prispevajo prihodki od DDV, ki so za okoli 600 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju leta 2019. Fiskalni svet ob tem opozarja, da bi lahko povečanje odhodkov vodilo k morebitni neupravičeni porabi zlasti na področju investicij. Vrstijo se opozorila, da bi se ob na novo načrtovani realizaciji nadaljevala praksa iz preteklih dveh let Janševe vlade, ko v času izjemnih okoliščin proračunski načrti niso bili zadostno transparentni in verodostojni. Ena izmed nevralgičnih točk je ta trenutek zagotovo zdravstveni resor, ki mu rebalans namenja dodatnih 210 milijonov evrov. Poznavalci opozarjajo na morebiten politični fiasko, če bi se izkazalo, da dodatni milijoni ne bi pripomogli k dostopnejšemu zdravstvu.
Relativna lahkotnost povečevanja porabe je problematična tudi z vidika tega, kar prihaja. Napovedi za prihodnje leto so zaradi posledic vojne v Ukrajini vse bolj negotove. Inflacija in draginja se bosta po ocenah vse bolj zažirali v kupno moč potrošnikov, ki je poleg izvoza eden glavnih generatorjev gospodarske rasti. Bi pa Golobova vlada v prihodnjih letih lahko veliko privarčevala z novo davčno zakonodajo, ki med drugim odpravlja posledice novele zakona o dohodnini iz časa Janševe vlade, ki je zvišala neto plače. Po oceni fiskalnega sveta bi uvajanje sprememb prejšnje vlade v prihodnjem letu zgolj iz naslova zvišanja splošne olajšave prihodke državne blagajne zmanjšalo za 184 milijonov evrov, v letu 2025 že za 726 milijonov evrov, skupna vrednost celotne novele pa bi odtlej letno proračun oklestila za 846 milijonov evrov.
