Zdravniki so se včeraj s stavko odpravili po višje plače, pogajalcem pa se je zatikalo že pri dogovarjanju o tem, kdaj se bodo srečali. Po prvotnem molku vladne strani, ki ji bodo pogajanja oteževale pretekle zaveze, se bodo danes le sestali iz oči v oči. O izboljševanju položaja pacientov so oblasti, ki so zdravnikom v preteklosti obljubljale veliko, doslej povedale zelo malo.
1.Kaj zahtevajo zdravniki?
Svoje plače želijo urejati ločeno, torej neodvisno od plač drugih zaposlenih v javnem sektorju. Takšno ureditev bi morali glede na njihova pričakovanja uveljaviti najkasneje z začetkom letošnjega julija. V sindikatu zdravnikov Fides so predlagali tudi uvedbo novega delovnega mesta, s katerim bi se dvignili dohodki starejših zdravnikov. Dolgoletni specialisti bi lahko, če bi v vladi prisluhnili predlogu sindikata, dosegli 66. plačni razred oziroma skoraj 5890 evrov bruto na mesec. Ob napovedi stavke so v Fidesu izpostavili tudi pričakovanja, da bodo pogoji dela v prihodnje boljši in da bo država prednostno krepila kritično infrastrukturo.
2.Koliko so na vladni strani obljubljali in koliko dali?
Oktobra 2022 so v sporazumu z zdravniško stranjo že predvideli ločen zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Po takratnih napovedih bi to spremembo vložili v zakonodajni postopek do 30. junija lani. S sporazumom, ki so ga parafirali januarja lani, pa so določili, da bodo nove uvrstitve v plačne razrede veljale z začetkom letošnjega leta. Preostale zahteve bi glede na sporazum reševali v ločenem zdravstvenem stebru. Na ministrstvih za zdravje in za javno upravo so včeraj izpostavili, da so se plače zaposlenih v zdravstvu v preteklem letu zvišale kar dvakrat. V tej plačni skupini so se glede na primerjavo povprečja prvih osmih mesecev lanskega leta s povprečjem leta 2022 zvišale za slabih 17 odstotkov. Plača zdravnikov se je v povprečju dvignila za 683 evrov, so navedli.
3.Kakšni so bili rezultati dosedanjih dogovorov
med oblastmi in zaposlenimi
v zdravstvu?
Odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so bili na račun dvigov plač zaposlenih v zdravstvu lani za okoli 310 milijonov evrov višji kot leta 2018. Oblasti – omenjeno obdobje zajema mandate Šarčeve, Janševe in Golobove vlade – niso poskrbele za trajne vire dodatnega denarja za zdravstvo, s katerim bi pokrili omenjena zvišanja. Na ZZZS ugotavljajo, da nepokriti dvigi plač povečujejo tveganje neuravnoteženega poslovanja, hkrati pa otežujejo plačilo dodatnih zdravljenj in uvajanje novosti. Luknjo, ki se pojavlja v zdravstveni blagajni, oblasti prek državnega proračuna sicer krpajo sproti, iz leta v leto pa morajo primakniti vse večje zneske.
4.Čemu oporekajo pobudniki stavke pacientov?
V iniciativi Glas ljudstva ocenjujejo, da je edini cilj stavke zdravnikov njihova izločitev iz javnega plačnega sistema in zvišanje plač starejšim zdravnikom, ki zase zahtevajo povsem nov plačni razred. Ta bi bil višji kot pri predsednici države, predsedniku vlade in predsedniku ustavnega sodišča, so pripomnili. Obenem so spomnili na občutne dvige zdravniških plač v lanskem letu, ko so se čakalne vrste podaljšale, število prebivalcev brez zdravnika pa povečalo. Stavka zdravnikov je po njihovi oceni neetična, neutemeljena in nelegitimna.
5.Kam vodi vrenje v zdravstvu?
Zdravniki so poleg včerajšnje opozorilne napovedali še stavko, ki se bo začela 15. januarja in bo trajala do preklica. Vnovično podaljševanje čakalnih dob, ki bi ga prinesli dolgotrajni zastoji, bi dodatno poslabšalo zdravje prebivalcev Slovenije. Vsakokratne oblasti se zavedajo, da tovrstne krize v zdravstvu odnašajo glasove volilcev, na zahteve zdravnikov pa so velikokrat pristajale že ob omembi stavke. Letos se bodo soočale tudi s pričakovanji drugih zdravstvenih delavcev. S kakšnim tempom bodo plače zaposlenih v zdravstvu rasle v prihodnje, še ni jasno, zelo verjetno pa je, da jim bodo morali vladni pogajalci nekaj odmeriti tudi na račun dosedanjih lahkomiselnih zavez. Vlada Roberta Goloba je v financiranje zdravstva sicer posegla z ukinjanjem dopolnilnega zavarovanja in uvedbo obveznega prispevka, ki bo sprva znašal 35 evrov na mesec, dolgoročnih rešitev pa še ni predstavila. A če je zdravnikom obljubljala veliko, je o izboljševanju položaja pacientov, na primer tistih brez osebnega zdravnika, za zdaj povedala zelo malo.
