Volilke in volilci so na današnjem zakonodajnem referendumu odločali o usodi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Do zadnjega so bile oči uprte v to, ali bodo nasprotniki zakona dosegli zavrnitveni kvorum. To je državna volilna komisija ob preštevanju glasov potrdila malo pred 21. uro.
Golob: Nihče ne bi smel neznosno trpeti
Premier Robert Golob je dejal, da so lani ljudje na referendumu pozvali vlado, naj poišče novo pot naprej. »To zavezo je vlada z zavezništvom vzela resno: prisluhnili smo različnim pogledom, vodili preudarno razpravo in oblikovali uravnotežen predlog. Javnomnenjske raziskave so več mesecev kazale, da ta rešitev uživa večinsko podporo. A hkrati smo ves čas vedeli, da gre za globoko osebno vprašanje, pri katerem so ljudje izrazili tudi povsem nasprotna stališča,« je poudaril.
Podpornikom zakona je ob tem sporočil, da deli njihovo razočaranje: »Dolgo in predano ste se borili, da bi to vprašanje prišlo v ospredje in da bi Slovenija našla novo, bolj človečno rešitev. Lotili ste se teme, ki se jim številne družbe še vedno izogibajo.« Nasprotnikom zakonske rešitve pa: »Danes ste zavrnili predlagani model, toda izziv, ki ga rešujemo, še ostaja. Kajti o dveh stvareh se strinjamo vsi: nihče ne bi smel biti prisiljen v neznosno, dolgotrajno trpljenje. In nihče ne sme biti prisiljen končati svojega življenja. Kot svobodna in sočutna družba moramo zagotoviti oboje.«
Hojs je za odstop premierja
V SDS so v prvem odzivu na izide današnjega referenduma ocenili, da je zmagalo življenje. Volilci so pokazali, »da je življenje sveto in nedotakljivo«, je ocenila poslanka Alenka Jeraj in dodala, da so njihovi glasovi ustavili »enega najbolj nevarnih projektov te vlade«. Podpredsednik stranke Aleš Hojs medtem pričakuje odstop premierja Roberta Goloba.
»Rekli smo ne zakonu, ki bi normaliziral pomoč pri samomoru, ne razgradnji osnovnih etičnih temeljev, na katerih stoji naša civilizacija, ne poskusu, da iz našega prostora izgine svetost človeškega življenja. Vladi Roberta Goloba smo danes dali jasno vedeti, da smo narod, ki svoje starše spoštuje in jih ne vidi kot breme ali zanje ne misli, da ima smolo, ker so še živi,« je v izjavi za medije povedala Alenka Jeraj.
Podpredsednica NSi Mojca Sojar je v prvi izjavi dejala, da so volilci na referendumu odločili, da ima »dostojanstvo tudi zaključek življenja in da ima dostojanstvo smrt«. Zahvalila se je vsem, ki so glasovali proti, še zlasti zdravstvenim delavcem, ki da so »jasno pokazali, da nočejo sodelovati v plesu smrti, ki ga je z zakonom pripravila vladna koalicija«. Rezultat v NSi v luči predvolilnega časa razumejo tudi kot dokaz, da večina Slovencev zavrača Golobovo vlado.
Pobudnik današnjega referenduma Aleš Primc pa je v pisni izjavi ocenil, da so na referendumu zmagali sočutje, pravičnost in solidarnost. Slovenija se je po njegovih navedbah odločila za življenje in »zavrnila vladno zdravstveno, pokojninsko in socialno reformo, ki je temeljila na smrti z zastrupitvijo«. Dodal je, da je kultura življenja premagala kult smrti. »Z zmago na referendumu bomo vsi, še posebej bolniki, invalidi in upokojenci, lahko preživeli mirne adventne in božične praznike.«
Poskušali bodo znova
Na rezultate referenduma so se odzvali tudi zagovorniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja iz zavezništva Moje življenje, moja pravica. »Današnji dan ne bo zgodovinski dan za nikogar. Ne bo zgodovinski dan za vse tiste, ki so podpirali in še vedno podpirajo zakon, in tudi ne bo zgodovinski dan za tiste, ki se jim je posrečilo preprečiti, da bi bil zakon uveljavljen,« je po objavi izida referenduma svoje misli strnil zagovornik zakona Andrej Pleterski iz društva Srebrna nit. Ob tem je dejal, da se bodo v prihodnje znova zavzeli za sprejem zakona. Zakonodaja sicer veli, da eno leto ne sme biti sprejet podoben zakon.
Predstavniki koalicije so na drugi strani poudarili, da referendum ni bil izrekanje o koaliciji, ampak izključno o osebnem vprašanju. Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da je pobudniku Alešu Primcu uspelo v javnosti ustvariti vtis, da gre za zakon, ki globoko posega v človekovo življenje, ki omogoča zlorabe in pomeni erozijo etičnih norm. »Ljudem, ki trpijo zaradi neozdravljive bolezni in neizrekljive bolečine, bomo na neki točki omogočili dostojanstvo,« je prepričana. Poslanka Mojca Šetinc Pašek je medtem v imenu SD dejala, da bodo ne glede ne razočaranje referendum kot najvišjo »stopnjo demokratičnega odločanja v državi« podpirali in spoštovali.
»Rezultat spoštujem, vendar menim, da so zmagali laži in zastraševanje in da je k porazu prispevala mlačnost tistih, ki so zakon podpirali le s kavča. Predvsem pa se je izkazalo, da je slovenska družba še vedno prevladujoče konservativna. Obžalujem posledice za tiste, ki živijo v tišini in neznosnem trpljenju in ki so upali na dostojanstven konec življenja, ki bi ga sami izbrali. Obžalujem, da je bila volja tistih, ki odklanjajo pomoč pri končanju življenja in bi jim zakon to še naprej omogočal, vsiljena tudi tistim, ki si te pomoči želijo,« se je na referendumski rezultat odzval nekdanji minister za zdravje in zagovornik uzakonjanja pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Dušan Keber. »Kot družba bomo morali odgovornost za to nositi skupaj. Kot soavtor zakona se zahvaljujem vsem, ki ste zakon podprli – pokazali ste pogum, empatijo in vero v človekovo avtonomijo,« je dodal. Keber verjame, da se bo Slovenija kmalu vrnila k temu vprašanju z več zaupanja in manj strahu. »Temu cilju ostajam zavezan,« je poudaril.
Posvetovalni referendum smo že imeli
Spomnimo, prvotni zakonski predlog, ki mu poslanci niso pritrdili, je nastal pod okriljem združenja Srebrna nit. Na lanskem posvetovalnem referendumu je uzakonjanje pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja podprlo 54,89 odstotka volilcev, ki so glasovali, 45,11 odstotka pa jih je bilo proti. Zakon, o katerem so volilci glasovali na referendumu, je nastal v vrstah koalicijskih poslancev in je le deloma odseval predlog Srebrne niti. Učinkovino, ki bi pripeljala do smrti, bi lahko pacient glede na zakonsko besedilo v telo vnesel izključno sam. Kljub temu so v vrstah kritikov omenjali evtanazijo, pri kateri učinkovino vnaša nekdo drug in je (zavrnjeni) zakon ni predvideval. Zakonu so ostro nasprotovali v zdravniških organizacijah, v zdravstveni negi pa so zavzeli nevtralno držo.
Zavezništvo, ki je spodbujalo k referendumski potrditvi zakona, je poleg društva Srebrna nit združevalo še stranko Pirati in tri vladne stranke Svobodo, SD in Levico. »Gotovo smo razočarani, da je rezultat tak, bi se pa vseeno najlepše zahvalila več kot 300.000 volilcem, ki so podprli zakon,« je v imenu Svobode povedala poslanka Tereza Novak. Tudi ona je prepričana, da bi bil lahko zakon nekoč v prihodnosti vendarle uveljavljen.
Spomnimo: julija lani je ob robu evropskih volitev potekal posvetovalni referendum, na katerem so volilci odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?« Volilci so s 54,9 odstotka glasov za pokazali načelno soglasje za sprejem zakona, a širšega družbenega konsenza o tem ni bilo. Jasno je bilo torej, da bo iskanje konkretnih zakonskih rešitev zaradi etične občutljivosti tematike zahtevno. Takrat se je sicer referenduma udeležilo 41,4 odstotka vseh volilnih upravičencev, za takšen zakon pa je v absolutnih številkah glasovalo nekaj manj kot 379.000 državljanov.
Tudi takrat je bil referendum v znamenju ostrega nasprotovanja zdravniških organizacij in Cerkve, torej podobno kot tokrat, ko so volilci odločali o konkretnem zakonu, ki ga je državni zbor potrdil 24. julija letos. V kampanji so namreč nasprotniki zakona širili številne dezinformacije o vsebini zakona.
