Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je pred koncem leta izdal več odločb in priporočil, s katerimi poziva k odpravljanju diskriminacije na različnih področjih. Diskriminacijo je prepoznal v nekaterih ukrepih, ki so bili sicer uvedeni prav zato, da bi odpravili zapostavljenost ranljivih skupin. Tako je denimo ob uvedbi solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine in uvedbi zakona o spodbujanju digitalne vključenosti ugotovil, da ukrepi »niso temeljili na analizah, ki bi potrjevale slabši položaj določenih skupin, ali pa skupine niso bile ustrezno določene«. Med skupinami s slabšim premoženjskim stanjem so bile tudi skupine, ki so bile v neprimerljivo boljšem premoženjskem položaju od drugih, zato dodatki zanje niso upravičeni, je sporočil zagovornik. Poleg tega nista bili ustrezno utemeljeni ne primernost ne nujnost ukrepov za določene skupine.
Diskriminacija staršev
Več presoj je zagovornik opravil tudi na delovnopravnem področju. Decembra podjetja zaposlenim izplačujejo nagrade za delovno uspešnost – trinajsto plačo oziroma božičnico. V enem od slovenskih podjetij (imena zagovornik ni navedel) so izplačevanje nagrad omejili: pri izplačilu so bili prikrajšani zaposleni, ki so bili z dela odsotni več kot štirideset ur zaradi bolniške odsotnosti, slabšega zdravstvenega stanja, porodniške, očetovskega dopusta, nosečnosti, pa tudi zaradi invalidnosti ali drugih okoliščin, ki so jih objektivno omejevale. Pri merilih nagrajevanja posameznikov za nadpovprečne prodajne rezultate je podjetje določilo, da bodo nagrado prejeli samo tisti, ki so bili v letu na delovnem mestu vsaj 183 dni (okrog tri četrtine delovnih dni, če ne upoštevamo dopusta, op. p.).
Zagovornik je ugotovil, da gre pri tem za diskriminacijo. Pri izplačilu dela plače iz naslova poslovne uspešnosti podjetja je bistveno, da se deli presežek, ki ga je podjetje doseglo kot celota, zato so do nagrade praviloma upravičeni vsi delavci, je sporočil. K nadpovprečnim prodajnim rezultatom so prav tako vsaj deloma prispevali vsi, ki so bili (vsaj) določen čas prisotni na delovnih mestih, zato je diskriminatorno, da niso upravičeni niti do delčka nagrade.
Zagovornik načela enakosti je ocenil tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V njem je opredeljeno obdobje, v katerem delodajalci zaposlenim niso dolžni plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje, izkazalo pa se je, da je ureditev diskriminatorna do tistih zaposlenih, ki po določeni starosti ne morejo uspešno opravljati del, za katera so specializirani. »Mirovanje poklicnega zavarovanja jih neupravičeno postavlja v slabši položaj zaradi njihovih osebnih okoliščin starševstva, spola in invalidnosti,« je zapisal. Med drugim je ugotovil, da tistim zaposlenim, ki so začasno na starševskih dopustih oziroma skrbijo za otroke, delodajalci plačujejo manj prispevkov, to pa zanje pomeni tudi kasnejšo izpolnitev pogojev za poklicno upokojitev.
Pomoč invalidom
Lani se je Lobnik posebej posvetil tudi pravicam invalidov in pregledal dostopnost javnih prostorov zanje. »Le približno četrtina objektov, v katerih se izvaja srednješolski pouk, omogoča vse pogoje za vključitev gibalno oviranih ljudi v izobraževalni proces,« je navedel. Spomnil je, da imajo upravljalci objektov, ki so v javni rabi, v skladu z zakonom le še tri leta časa za prilagoditev prostorov potrebam invalidov. »Dostopnost objektov koristi vsem, ne samo osebam z invalidnostmi. Lažje se v njih gibljejo starejši ljudje, starši z otroškimi vozički in vsi, ki so začasno poškodovani,« je dodal Miha Lobnik. »Z odpravljanjem arhitekturnih in drugih ovir vzpostavljamo funkcionalno okolje ne le za ljudi z invalidnostmi, pač pa tudi za vse druge, ki to potrebujejo.«
