Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS) je včeraj sklicala izredno novinarsko konferenco, na kateri je opozorila na sistemske težave pri ravnanju z odpadki v Sloveniji in na posledice neustreznega delovanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov.
»V Sloveniji se soočamo z dolgoletno krizo pri shranjevanju gorljivih odpadkov, ki nastajajo pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov,« je povedal direktor zbornice Sebastijan Zupanc. »Teh odpadkov ne moremo več izvažati, meje se občasno zapirajo, zato se kopičijo v regijskih centrih za obdelavo odpadkov. Veliki kupi teh odpadkov in dolgotrajno skladiščenje povzroča tvorjenje metana, ki je razlog za samovžige. Pri požaru v Puconcih ne gre za osamljen primer, je le zadnji v vrsti podobnih požarov.«.
Gradnja sežigalnice traja od pet do sedem let
Vlada mora po Zupančevem mnenju pristopiti »k intenzivnemu iskanju rešitev in ne zgolj slediti nasprotnikom gradnje objektov za energetsko izrabo odpadkov«. »Kot družba se moramo zavedati, da sežigalnice nujno potrebujemo in da jih moramo čim prej zgraditi. Ker pa je gradnja ustreznega objekta dolgotrajna, traja namreč od pet do sedem let, bo treba do izgradnje zagotoviti odvoz gorljivih odpadkov v tujino, kjer imajo sežigalnice in cementarne,« je dejal Zupanc. Po mnenju zbornice bi morala država z mednarodnim razpisom čim prej v iskanje partnerja v tujini in z njim do izgradnje sežigalnic v Sloveniji skleniti srednjeročno koncesijsko pogodbo.
Zupanc je povedal, da pristojno ministrstvo sicer pripravlja novo uredbo, na podlagi katere naj bi bile razpisane koncesije za izvajanje službe za Osrednjeslovensko, Štajersko in tudi Savinjsko regijo (gre za tri objekte za energetsko izrabo odpadkov, poleg Celja še za sežigalnici v Ljubljani in Mariboru.) »Rešitve v osnutku uredbe so načeloma dobre, problem pa je v tem, da vse traja predolgo. Uredbo pripravljajo že dve leti, odkar so nam med časom covida zaprli meje, pa je minilo že pet let,« je kritičen Zupanc.
Kot je pojasnil, imamo trenutno v Sloveniji samo eno sežigalnico odpadkov, in sicer v Celju, ter sosežig odpadkov v cementarni v Anhovem, kjer pa so lokalna skupnost in lokalne iniciative nenaklonjene njenemu nadaljnjemu obratovanju. »Spričo zakonodaje, ki je bila sprejeta v DZ v lanskem letu lahko pričakujemo, da se bo cementarna v Anhovem zaprla, zato imamo, če gledamo dolgoročno, v Sloveniji kapacitete le še za 30 tisoč ton odpadkov, kolikor jih premorejo v Celju. Odpadkov v Sloveniji pa je na letni ravni za več kot 240 tisoč ton,« je opozoril Zupanc.
Če država ne bo ukrepala, ne bodo več prevzemali odpadkov
Na neurejene razmere na področju sežiga odpadkov je opozoril tudi Maksimiljan Tramšek, predsednik Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero, v katerem je pobvezanih osem regijskih centrov za ravnanje z odpadki po državi. »Kot družba se bomo morali začeti zavedati, da zaradi svojih potrošniških navad ustvarjamo vse več odpadkov, nimamo pa rešitev. Od vlade zahtevamo, da začne končno izvajati veljavno zakonodajo o varovanju okolja in državno gospodarsko javno službo ter nemudoma uredi prehodno obdobje do vzostavitve sežigalnic. Centri smo polni, zabasani, ciklično smo pod velikimi obremenitvami, trepetamo pred požari. V centrih smo naredili vse, da bi te okoljske katastrofe preprečili, a tako ne gre več naprej,« je ogorčen.
Če se država ne bo zganila, lahko po njegovem že v bližnji prihodnosti pričakujemo »črni scenarij«. »To pomeni, da ne bomo več prevzemali odpadkov, in se bodo odpadki začeli kopičiti pri naših uporabnikih, v gospodinjstvih.,« je zagrozil Tramšek.
