»Dober dan. Želim si volilno pravico!« Teh nekaj besed je bilo včeraj dovolj, da so se pred državnim zborom razlegli vzkliki odobravanja in glasen aplavz. Željo je izrekla gospa Andreja Golob, ki ji je bila volilna pravica zaradi invalidnosti odvzeta. Že več let si s podporniki diskriminiranih invalidov prizadeva, da bi ji bila povrnjena.
Shod na Trgu republike je organizirala Zveza Sonček, ki združuje društva oseb s cerebralno paralizo. V zvezi so opozorili, da bi bilo treba odvzem volilne pravice, ki ga predpisuje volilna zakonodaja, odpraviti, saj je s tem več tisoč oseb prikrajšanih za soodločanje o našem skupnem upravljanju države. Pravica voliti in biti voljen je ena najbolj temeljnih pravic, ki bistveno določajo stanje demokracije v sodobnih družbah.
Ustava ne omogoča odvzema
Zveza Sonček je sporočila, da bi bilo treba zakon o volitvah v državni zbor uskladiti s konvencijo o pravicah invalidov ter preprečevanju diskriminacije zaradi invalidnosti. Pojasnili so, da odvzem volilne pravice poteka na sodišču, ob postavitvi posameznika oziroma posameznice pod skrbništvo. »V praksi je tako v nepravdnem postopku volilna pravica najpogosteje odvzeta polnoletnim državljanom in državljankam z intelektualno oviranostjo, težavami v duševnem zdravju ali demenco.« Gre za načrtno osredotočanje na določeno skupino ljudi, pri čemer sodišče ocenjuje, ali so posamezniki »sposobni« razumeti pomen, namen in učinke volitev. »To je diskriminatorno in v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami,« opozarjajo v Zvezi Sonček. Da je zakon diskriminatoren, ker neupravičeno omogoča odvzem volilne pravice zgolj osebam z določenimi osebnimi okoliščinami, je pred letom dni ugotovil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Zakon izključno za določeno skupino ljudi predvideva možnost odvzema volilne pravice glede na izvedensko oceno njihove zmožnosti razumeti namen, pomen in učinek volitev, medtem ko se pri drugih državljanih teh zmožnosti ne ocenjuje, je opozoril zagovornik. Ministrstvu za javno upravo je zato priporočil odpravo diskriminacije s spremembo zakona.
Po letu dni se zakonodajni proces še ni začel, statistika pa kaže, da je stanje vedno slabše, saj število odvzemov volilne pravice v zadnjem času narašča: januarja lani je bilo takšnih oseb manj kot tri tisoč, trenutno pa po podatkih Zveze Sonček ne sme voliti že več kot tri tisoč petsto oseb.
Predsednica zveze Sonček Jasna Murgel je včeraj na shodu spomnila, da ustava takšne omejitve volilne pravice, kot jo določa zakon, sploh ne omogoča. »Skladno z ustavnimi določili bi Slovenija volilno pravico morala zagotoviti vsem svojim državljanom. Ustava ne določa, da bi se ta pravica lahko odvzela osebam z invalidnostjo,« je opozorila.
Čas pred evropskimi volitvami
Udeležence shoda sta prišla podpret tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in evropski poslanec Milan Brglez. »Čas je, da se Republika Slovenija pridruži drugim razvitim zahodnim državam, ki volilne pravice ne odvzemajo, ne glede na to, ali je osebi vzeta poslovna sposobnost, ali je nad osebo podaljšana roditeljska pravica oziroma ali je oseba postavljena pod skrbništvo,« je dejala predsednica parlamenta. »Če je oseba zmožna sama razumeti pomen volitev in volilne pravice in je zmožna izraziti svojo voljo, je prav, da to na volitvah tudi stori,« je dejala. Konvencija o pravicah invalidov od držav zahteva, da vsem tistim, ki imajo težave z razumevanjem, s pomočjo tehnologije in drugih prilagoditev omogoči, da bodo razumeli pomen, namen in učinek volitev ter se na volitvah neodvisno odločali, poudarjajo v Zvezi Sonček. Po njihovem mnenju je ena od temeljnih težav, da zakon zamenjuje dva različna pojma: poslovno sposobnost, ki jo odvzame sodišče, in mentalno sposobnost razumeti volitve. Oba pojma ustrezno ločuje zakonska ureditev v vrsti drugih evropskih držav, med drugim v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Španiji, Franciji, Švedski, Finski in Hrvaški. V teh državah posameznikom, čeprav so postavljeni pod skrbništvo, volilne pravice ni mogoče odvzeti.
Milan Brglez je dodal, da je med pogodbenicami konvencije združenih narodov o pravicah invalidov poleg Slovenije tudi Evropska unija, zato pričakuje tako evropsko razpravo o teh vprašanjih kot tudi spremembo zakonodaje v Sloveniji. Za povrnitev volilne pravice posameznikom, ki jim je bila pravica odvzeta, se zavzema tudi državni svet. Več sogovornikov je včeraj opozorilo, da utegne biti politični proces težaven, saj je za spremembo volilne zakonodaje v parlamentu potrebna dvotretjinska večina, torej združeni glasovi koalicije in opozicije.
Vendar hkrati nobena od političnih strank za zdaj ni izrazila nasprotovanja tovrstni spremembi zakonodaje. Zveza Sonček od poslancev pričakuje, da bodo predlog zakonske spremembe, ki ga je zveza že pripravila, v kratkem sprejeli po skrajšanem postopku. Tako naj bi osebe z invalidnostjo, ki zdaj ne smejo voliti, spet lahko volile že prihodnje leto, na volitvah v evropski parlament.
