Slaba finančna situacija RTV Slovenija in iz tega izhajajoče potencialno obsežno krčenje programa še naprej burita duhove v javnosti. Letos naj bi do konca leta manjkalo kar 10,5 milijona evrov, problematična je tudi predvidena finančna slika za prihodnje leto. Po naših informacijah naj bi bili stroški dela, če se ohrani obstoječe število zaposlenih, v prihodnjem letu višji še za osem milijonov evrov, dodatni strošek štirih milijonov evrov prinašata tudi pokrivanje olimpijskih iger v Parizu in evropskega prvenstva v nogometu, ki ga bo gostila Nemčija. Prihodnje leto naj bi torej na RTVS potrebovali slabih 23 milijonov evrov več kot letos, če naj ohranijo obstoječo raven financiranja vsebin in storitev.
Kot je znano, bo vlada RTV Slovenija priskočila na pomoč z dodatnim denarjem, namenjenim programom za narodnosti. Letos naj bi za to namenila pet milijonov, prihodnje leto pa deset milijonov evrov. Z dodatno racionalizacijo bo uprava RTV prihodnje leto stroške predvidoma oklestila za dodatnih osem milijonov evrov, kar pa še vedno pomeni, da čez palec (z)manjka od štiri do pet milijonov evrov. Kljub ukrepom in zahtevam, da se v kar največji meri ohrani obstoječe vsebine, se v luči tega posamezne enote na RTV soočajo z obsežnim krčenjem določenih vsebin.
Obeta se krčenje številnih uveljavljenih oddaj
Iz predloga programsko-produkcijskega načrta za leto 2024, ki smo ga pridobili na Dnevniku, je razvidno, da bi utegnile biti zaradi nižjih sredstev iz programske sheme prvega programa radia umaknjene oddaje V nedeljo zvečer in Pop panorama. Oddaja Četrtkov večer domačih pesmi in napevov ostaja v shemi, a bo prilagojena. Oddajo Etnofonija naj bi pripravljali v bistveno manjšem obsegu, na razvedrilnem delu ostaja tudi oddaja Radio Ga Ga, ki pa bi zaživela v prilagojenem konceptu in naj bi bila odslej na sporedu namesto tedensko na vsakih štirinajst dni. Vodenje nočnega programa naj bi se z vsakodnevnega skrčilo na tri dni na teden. Na drugem programu zaradi finančne slike grozi, da bodo med drugim morali za polovico skrčiti priljubljene oddaje Izštekani, Zapisi iz močvirja in Toplovod. Na Valu 202 bo manj prisotna tudi živa glasbena produkcija, manj bo stika z mednarodnim glasbenim dogajanjem.
»Vse, kar se dogaja, še vedno razumem kot del procesa iskanja karseda sprejemljivega finančnega in programsko-produkcijskega načrta. Kot odgovorni urednik še vedno upam na karseda neboleče leto 2024, pri čemer pa so trenutni finančni pritiski vendarle tako hudi, da moramo razmišljati o vseh možnih opcijah za prihranek. Če bodo namreč stvari sprejete v sedanjem okviru, bo to nedvomno vplivalo na naš program, na prepoznavne voditelje in oddaje, na zunanje sodelavce in tudi na poslušalce,« je situacijo komentiral odgovorni urednik drugega programa radia Nejc Jemec. Poudaril je, da sedanji osnutki programsko-produkcijskega načrta niso grožnja, ampak realen prikaz tega, kaj se utegne zgoditi, če se bodo finančna sredstva tako drastično zmanjšala. K temu je še dodal, da prostora za optimizacijo v nekaterih enotah preprosto ni več. »Nekatere enote so že optimizirane in preoptimizirane, ker se ta proces vodi že leta, četudi se o tem javno ne govori.«
Potrebno je stabilno
financiranje RTVS
Tudi za TV Slovenija je leto 2024 ta trenutek leto hudih finančnih omejitev. Kot rečeno, projektov olimpijske igre in evropsko prvenstvo v nogometu zaenkrat ni v načrtu, saj za njuno izvedbo ni dovolj sredstev. Za ta namen naj bi bilo od potrebnih štirih milijonov evrov na voljo le 780.000 evrov. Zastavlja se tudi vprašanje, ali se ne bo zaradi nenehnega pomanjkanja finančnih sredstev RTVS prisiljena umakniti iz bojev za pridobitev pravic za odmevnejše športne dogodke. Tudi v vseh drugih programih TV Slovenija večjih oziroma dražjih projektov ne bo.
V informativnem programu se prav tako obetajo racionalizacije. Predvidena je recimo ukinitev oddaje Panorama, prostora za nove vsebine ni. Razvedrilni program je glede na preteklo leto dobil polovico manj sredstev za pripravo programa, omejitve se bodo čutile tudi v igranem programu, pri predvajanju tujih dokumentarnih filmov, nadaljevank in serij. V javnosti so poleg tega odmevale informacije o krčenju dopisniške mreže, omejevanju honorarnega dela, pa tudi informacija, da so člani sveta RTVS upravi naročili izračun učinkov morebitnega nižanja plač za en ali dva plačna razreda, učinkov ukinitve glasbene produkcije in nekaterih regionalnih centrov. To med zaposlenimi ni bilo dobro sprejeto. Pod vprašajem je tudi zakonitost ukinjanja določenih enot.
Izpostaviti velja sicer, da je dokument, ki smo ga pridobili, šele osnutek produkcijsko-programskega načrta, ki ga sicer sprejema programski svet. Ta lahko predlaga, da določene oddaje ostanejo in se ukine kaj drugega. Gre torej za izhodišča, ki se bodo predvidoma še spreminjala. Pristojni organi RTVS bodo situacijo premlevali ta četrtek in prihodnjo sredo. Finančnemu položaju RTV Slovenija bo prav tako jutri v državnem zboru namenjena seja odbora za kulturo, kamor je med drugim vabljen predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martić. »Od seje pričakujem, da bodo vsi prisotni podprli prizadevanja uprave, da se najde sistemska rešitev za stabilno financiranje RTVS. Dosedanje vladne poteze vsekakor pozdravljam, pri čemer pa ta finančna pomoč rešuje le akutno stanje,« nam je povedal Martić, ki meni, da bi morala država kot ustanovitelj bodisi zagotoviti financiranje zakonskih obveznosti RTVS bodisi s spremembo zakonodaje povedati, česa naj več ne dela. Dodal je še, da je od prevzema funkcije stalno v stikih s predstavniki vlade, da bi našli sistemsko rešitev financiranja. Kot enega glavnih problemov več naših sogovornikov sicer izpostavlja RTV-prispevek, ki ostaja nespremenjen že 12 let.
