V Sloveniji je populacija čedalje bolj dolgoživa, kar terja sistemsko rešitev. Vladni zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet včeraj, obljublja vzpostavitev novega socialnega stebra, ki bo ustrezno financiral storitve, pri čemer se je doslej vedno znova zatikalo. Za financiranje zakona bo po oceni ministrstva za solidarno prihodnost treba zagotoviti 960 milijonov evrov na leto. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Po odstotek od osnove bi plačevali delavci, delodajalci in upokojenci, po dva odstotka pa samozaposleni in kmetje. Ker predlagana prispevna stopnja ni bila usklajena v ekonomsko-socialnem svetu, bi lahko državni svet, kjer imajo socialni partnerji več predstavnikov, v tem tednu vložil veto.
Informacijska vstopna točka na CSD
Zakon, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2024, med pravicami, ki naj bi jih uveljavljali postopoma, predvideva uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, to je storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti. Ker v trenutnih razmerah prihaja do neenotnega podeljevanja pravic, kar se kaže v razpršenosti in slabi informiranosti ljudi o storitvah, ki so jim na voljo, zakon predvideva tudi enotno vstopno točko. Ta bo po novem na centrih za socialno delo, kjer bodo osebi, ki bo potrebovala storitve dolgotrajne oskrbe, svetovali in ji izdelali prilagojen načrt. Zakon predvideva, da bi lahko leta 2028 uporabnikom dolgotrajne oskrbe naložili doplačila iz žepa. Skrb za starejše je civilizacijska norma, je v včerajšnji razpravi poudaril Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda. Pripravljalci zakona so po njegovem iskali najboljše rešitve, v središče pa postavili človeka. Kot ključno sporočilo predloga vidi to, da skuša sistem dolgotrajne oskrbe ohraniti kot javni sistem, ki bo na voljo vsem.
Številnih kritik je bil deležen predvsem način financiranja. Delodajalci zaradi novih obremenitev grozijo s protestom, upokojenci nasprotujejo plačevanju prispevkov iz neto pokojnin, zavod za zdravstveno zavarovanje pa se je zavzel za neomejeno proračunsko varovalko. Obremenjevanje tistih, ki delajo, je nesprejemljivo, obremenjevanje upokojencev pa skrajno nesprejemljivo, je včeraj dejal Branko Grims iz SDS. Toda minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je opomnil, da takšnega zakona ne more biti brez opredeljenega financiranja. S prispevkom naj bi po besedah predstavnikov ministrstva zbrali 620 milijonov evrov na leto.
Je enoodstotni prispevek res prevelik?
V povezavi s prispevkom so v Gibanju Svoboda med sprejemanjem zakona opozorili, da je treba danes za eno uro pomoči na domu pri zasebnem izvajalcu odšteti 11 evrov. Glede na to prispevna stopnja v višini enega odstotka po mnenju koalicije ni tako velika, kot prepričujejo nasprotniki rešitve. V koaliciji vseskozi opozarjajo, da je zaradi demografskih kazalnikov potrebna resna razprava, koliko bruto domačega proizvoda bomo kot država namenili za demografsko oskrbo. Ta delež zdaj znaša približno 1,1 odstotka BDP, evropsko povprečje pa je 1,7 odstotka BDP.
Ob robu dogajanja smo različne sogovornike vprašali za mnenje glede nove zakonske ureditve področja dolgotrajne oskrbe.
