S 1. julijem naj bi v praksi zaživela nova pravica sistema dolgotrajne oskrbe – dolgotrajna oskrba na domu, v okviru katere naj bi uporabniki na svojem domu prejemali storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. Hkrati naj bi lahko uporabljali tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, kot so delovna terapija in fizioterapija. Storitve, če se bo za njihovo izvajanje seveda našlo dovolj kadra, se bodo pokrivale iz novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo začeli plačevati z julijem (v višini enega odstotka od bruto plače delavci in delodajalci, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine), njihov obseg pa bo odvisen od kategorije upravičenosti. Uporabniki bodo lahko brezplačno prejeli od 20 do največ 110 ur dolgotrajne oskrbe na domu mesečno.

Sistem bo zaživel postopno

Za vzpostavitev sistema na lokalni ravni so odgovorne občine, ki morajo do 1. maja poskrbeti za izbiro izvajalcev.

Odzivi županov, ki so se na temo izzivov novega sistema na posvetu pogovarjali s predstavniki ministrstva, kažejo, da je neznank še kar nekaj in da so med občinami trenutno še velike razlike, ki odpirajo vprašanje, ali bo sistem sploh povsod pravočasno vzpostavljen oziroma ali se bodo med občinami in posledično občani pojavljale razlike v obravnavi oziroma dostopnosti. »Zakon je jasen. Ustanovitev zavoda, podelitev koncesije ali podpis neposredne pogodbe z izvajalcem je odgovornost občine, mi pa jim bomo ponudili vso podporo. S tem namenom na ministrstvu odpiramo tudi posebno telefonsko linijo. Verjamem, da je časa še dovolj, aktivno bomo sodelovali z občinami in pravočasno skušali najti rešitve,«​ zagotavlja minister Simon Maljevac, ki občine poziva k povezovanju.

Med bolj proaktivnimi občinami je Mestna občina Celje, ki se je skupaj z nekaj sosednjimi občinami že dogovorila, da bo izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu prevzel dom starejših občanov, Dom ob Savinji. Župan Matija Kovač pravi, da letos ne predvidevajo, da bi zaradi uvajanja dolgotrajne oskrbe na domu kakor koli posegali v pravice in storitve, ki jih imajo dosedanji uporabniki pomoči na domu, v prihodnjih letih pa se bo na račun novih pravic predvidoma obseg storitve pomoči na domu postopoma zmanjševal, kader pa se bo preusmeril v izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu. Novi sistem bo glede na kadrovske zmožnosti po njegovem mnenju lahko zaživel v roku nekaj let. Zato opozarja, da bi bilo nekorektno javnosti obljubljati nekaj, česar v praksi kratkoročno ne bo mogoče uresničiti.

Trčili ob kadrovsko realnost, izvajalcev še nimajo

Ob kadrovske omejitve pa so že trčili v logaški občini, kjer sploh še ne vedo, kdo bo izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu. »Nimamo še rešitve in tudi veliko drugih občine je še nima. Dom za starejše tega ne more prevzeti, ker imajo krizo s kadri in prazne postelje, center za socialno delo nima dovolj kadra že za izvajanje pomoči na domu. Razmišljali smo o novem zavodu, kjer spet trčimo ob vprašanje, kje dobiti ljudi. Finančna sredstva bodo na voljo, problem je kader in seveda ni realno, da bi ga pripeljali s Filipinov ali od koder koli. Resno me skrbi, kako bomo to zagotovili,« priznava župan Berto Menard. Iz enakih razlogov rešitve še nimajo niti v cerkniški občini. »Ustanovitev zavoda ali sklenitev pogodbe formalno ni problem, problem je implementirati storitve v realnosti,« si utvar ne dela župan Marko Rupar in dodaja, da v tem primeru država zelo trd oreh prelaga na občine, kar se mu ne zdi pošteno.

Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, pričakuje, da bodo vse administrativno-birokratske postopke skupaj z Mestno občino Ljubljana izpeljali razmeroma v kratkem. Več skrbi tudi njej povzroča vprašanje, ali se bodo lahko v vsebinskem smislu pravočasno ustrezno pripravili na izvajanje in ali bodo pridobili dovolj kadra. »Glede na to, da bodo ljudje dobili novo storitev, ki bo brezplačna, se bojimo velikega navala na vstopne točke v centru za socialno delo, kjer bo odločanje trajalo kar nekaj časa. Skrbi nas, ali se bomo lahko pravočasno odzvali in ljudem čim prej zagotovili storitve.«

Martin Kopatin, direktor Zavoda Pristan, ki ima zdaj koncesijo za izvajanje pomoči na domu v kar 26 občinah, kar je največ v državi, pravi, da se z občinami že pogovarjajo o sklenitvi aneksa k pogodbam, s katerimi bodo prevzeli tudi izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu. Se pa nanje obračajo tudi nekatere druge občine, v katerih obstoječi izvajalci zaradi pomanjkanja kadra odpovedujejo že izvajanje pomoči na domu oziroma ne bodo mogli prevzeti izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu. Glede na kadrovske omejitve bodo izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu skušali zagotoviti vsaj v občinah, kjer že delujejo. »Je pa še vedno v zraku financiranje. Kot potencialni bodoči izvajalci še ne vemo natančno, kako bomo za opravljene storitve plačani,« opozarja Kopatin.

Minister pojasnjuje, da je predvideno financiranje na podlagi urne postavke, pri čemer bodo pri dolgotrajni oskrbi na domu upoštevali dodatke glede na lokalne posebnosti, na primer razpršenost poselitve. Izračun bo, upoštevajoč tudi nov plačni sistem v javnem sektorju, narejen v prihodnjem mesecu. Izvajalec bo na podlagi opravljene storitve posredoval zahtevek Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v okviru katerega bo vzpostavljena blagajna dolgotrajne oskrbe, in izvajal plačila. Prvi pogoj je vzpostavljen informacijski sistem med vsemi deležniki, ki pa ga še ni.