Prvega julija so se iztekli ukrepi interventnega zakona, s katerimi je vlada sofinancirala stroške storitev izvajalcem v socialnem varstvu. Na tak način je država prevzemala višje stroške energije, materiala, storitev in delno plač. V nekaterih domovih za starejše je zato že prišlo do dviga cene oskrbnin. Skladno s cenikom, ki je začel veljati v začetku julija, je dnevna oskrbnina narasla za 5,4 odstotka. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so za N1 ocenili, da so z izredno uskladitvijo cene dvignili za približno pet do šest odstotkov. Brez interventnega zakona bi lahko prišlo do še višjih dvigov. Da se v sedanjih razmerah, ko se je hrana podražila za približno tretjino, računi za elektriko pa so poskočili tudi za trikrat, uskladitvi oskrbnin ne bo mogoče izogniti, ključni deležniki opozarjajo že dalj časa.
Jasno je bilo, da nekateri izvajalci ne bodo mogli več izpolnjevati obveznosti do dobaviteljev blaga in storitev ter zaposlenih. Podražitve izhajajo tudi iz tega, da so se v zadnjem letu dvigovali stroški dela, med drugim zaradi dviga minimalne plače in povečanja stroškov povračil za prehrano ter regresa za letni dopust. Z novembra lani sprejetim zakonom o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev zvišanja oskrbnin na področju socialnega varstva je državni proračun do konca junija zagotovil sredstva za sofinanciranje zvišanja stroškov. Dopuščal je tudi, da se položnice stanovalcev zvišajo za največ 4,5 odstotka, kolikor je znašal tudi dodatek, ki so ga novembra in decembra prejeli upokojenci.
Poslanci SDS so v prvi polovici junija vložili predlog novele interventnega zakona, s katerim bi proračunsko sofinanciranje stroškov izvajalcem v socialnem varstvu podaljšali do konca leta. Predlog je v začetku tega meseca zakonodajno pot sklenil že na matičnem odboru, saj ga koalicija ni podprla. Opozicija je pohitela s kritikami, da vlada težavam upokojencev namenja premalo pozornosti ter da so se višji stroški dela in storitev prelili na pleča oskrbovancev, med katerimi je več kot polovica takih, ki sami niso zmožni poskrbeti za plačilo stroškov.
Podaljšanje interventnega zakona v zraku
Tako v SDS kot NSi so opozorili na kadrovsko stisko v domovih za starejše, zaradi katere ti ponekod ne sprejemajo več novih stanovalcev. Posamezni domovi za starejše so že morali postopno zmanjšati namestitve z zapiranjem oddelkov. V opoziciji so ministrstvo zaradi vsega naštetega pozvali, naj domovom za starejše takoj zagotovi sredstva za kritje višjih stroškov.
Očitke opozicije, da vlada na področju starejših ne naredi nič, so v koaliciji zavrnili, saj da gre za zavajanje javnosti. Med koalicijskimi ukrepi za blaženje draginje starejših so izpostavili uskladitev pokojnin, energetski dodatek, božičnico in zagotovljeno vdovsko pokojnino. V koaliciji so sicer prepričani, da je v časih draginje treba posegati z interventnimi ukrepi, a ti ne morejo biti večni, zato je treba poiskati sistemske rešitve, kot je zakon o dolgotrajni oskrbi. Tudi na ministrstvu za solidarno prihodnost načelno niso naklonjeni parcialnemu reševanju težav, saj da želijo dolgoročno sistemsko rešitev doseči z zakonom o dolgotrajni oskrbi.
Je pa ministrstvo sredi junija v medresorsko usklajevanje že poslalo predlog novega interventnega zakona, s katerim bi ukrep omejitve rasti cen storitev v socialnovarstvenih zavodih, ki se je iztekel s 1. julijem, podaljšali do 1. januarja 2024. Podaljšanje interventnega ukrepa naj bi bilo še naprej v koalicijskem usklajevanju; ali in kdaj naj bi bili postopki zaključeni in ukrepi podaljšani, pa nam na ministrstvu za solidarno prihodnost niso odgovorili. Bojana Cvahte iz društva Srebrna nit je poudarila, da nasprotujejo prelaganju višjih stroškov na ramena oskrbovancev. Zato ministrstvo oziroma vlado pozivajo, naj pohitri postopke in ukrep podaljša še pred parlamentarnimi počitnicami. x
Anže Lebinger
