Poslanska skupina stranke Gibanje Svoboda je v torek zvečer v luči napovedanega 30-odstotnega dviga mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalnice Generali vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Svoboda je nato na novinarski konferenci skupaj s koalicijskima partnericama, SD in Levico, pojasnila, da bi rada zakonske spremembe sprejela do parlamentarnih počitnic, to je do sredine julija, veljati pa naj bi začele 1. septembra. Do takrat naj bi torej sedanje dopolnilno zavarovanje preoblikovali v obvezni zdravstveni prispevek, premijo, ki bi jo ohranili v višini 35 evrov, pa po novem zavarovanci ne bi več plačevali komercialnim zavarovalnicam, temveč Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Na papirju časa dovolj
Zakon bodo obravnavali po rednem postopku, kar med drugim daje čas za morebitne popravke, saj je bil predlog zaradi strahu pred konkurenčnim predlogom stranke SDS oziroma Inštituta 1. oktober, ki ga vodi nekdanji poslanec SDS Pavle Rupar, v proceduro vložen nenapovedano, tako rekoč čez noč. Postavlja pa se vprašanje, ali bo koaliciji v luči okoliščin uspelo spremembe v skladu z lastnimi napovedmi potrditi do prvega dne novega šolskega leta. Na papirju je to vsekakor mogoče. Časovnica obravnave v tem trenutku sicer še ni znana. Prva naslednja redna seja DZ je sicer na sporedu že sredi aprila, a je mogoče realno pričakovati, da bodo poslanci novelo obravnavali na seji, ki je predvidena v drugi polovici maja. Izključena ni niti izredna seja, o čemer pa bi imela gotovo veliko povedati opozicija.
Redni zakonodajni postopek predvideva tri obravnave. V prvi fazi predlog posredujejo poslancem, pri čemer lahko postopek podaljša zahteva desetih poslancev za splošno razpravo na seji državnega zbora. V drugi in tretji fazi, potem ko se opravi razprava o posameznih členih predloga zakona in morebitnih amandmajih najprej na seji matičnega delovnega telesa in nato še na seji državnega zbora, posebnih podaljškov ni pričakovati. Bi pa lahko odločanje za mesec dni odložila morebitna vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma; to možnost opozicija ima. O takšnem predlogu lahko DZ odloča šele po preteku 30-dnevnega roka. To pa bi že lahko postavilo časovnico koalicije pod vprašaj. Ob tem je še dobro vedeti, da je državni zbor pod taktirko predsednice Urške Klakočar Zupančič, ko je treba, časovno zelo učinkovit.
V osmih dneh po potrditvi zakona je nato mogoč tudi morebitni suspenzivni veto državnega sveta, kar bi premaknilo zadevo za nekaj dni, pri čemer velja izpostaviti odziv delodajalskih organizacij, ki so včeraj ostro nasprotovale kakršnemu koli povečevanju obremenitve gospodarstva. Za bistveno dlje pa lahko uveljavitev zakona v praksi odloži potencialna zahteva za naknadni zakonodajni referendum, kot se je to zgodilo z zakoni o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Sogovorniki iz koalicije niso hoteli špekulirati, ali jim bo do jeseni uspelo uveljaviti novelo. Namesto tega zatrjujejo, da se bo koalicija v luči možnih scenarijev, na katere nimajo neposrednega vpliva, preprosto držala začrtanega časovnega okvira.
Pred vrati vroče politično poletje
Glede na politično ozračje idealne časovnice sprejemanja zakona ni pričakovati. Bolj verjetno je, da bodo opozicija in drugi deležniki izkoristili vsa politična in pravna sredstva, ki so na voljo. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je izjemno vroč politični kostanj, na kar kaže tudi to, da je včeraj Inštitut 1. oktober pripravil svojo različico predloga zakona o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Da je koalicija v tem pogledu prehitela opozicijo oziroma Inštitut 1. oktober, je v včerajšnji izjavi izpostavil tudi poslanec SDS Zvone Černač, ki je predlog aktualne oblasti označil za kupovanju miru oziroma za improvizacijo na improvizacijo.
Zavarovalnice, ki so jih predstavniki koalicije v preteklih dneh obtožili požrešnosti, so bile sicer včeraj previdne v odzivih, pri čemer pa ne gre zanemariti, da so zaradi napovedi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v zadnjih dveh desetletjih padali ministri za zdravje in celo vlade. Do koalicije so kritični tudi zagovorniki ukinitve dopolnilnega zavarovanja, ki menijo, da vlada z všečno potezo v ničemer ne izboljšuje razmer v zdravstvu. Njihova glavna zahteva, da tisti, ki imajo več, po načelu solidarnosti v skupno blagajno prispevajo višji znesek, ostaja neuresničena. Edina korist sedanjega ukrepa, trdijo, bo poleg zajezitve napovedanih podražitev in izločitev zasebnih zavarovalnic iz enačbe to, da bo v zdravstvenem sistemu ostalo 50 milijonov več; toliko zdaj znašajo stroški in dobički komercialnih zavarovalnic. Zaradi naštetih kritik in različnih (finančnih) interesov nikakor ne gre izključiti niti pobude za presojo ustavnosti zakona. Našteto bi lahko časovnico Golobove vlade – kot vidimo na primeru zakona o RTVS – krepko zamajalo.
