Edini prijavljeni kandidat za predsednika vrhovnega sodišča, trenutni podpredsednik in vrhovni sodnik svetnik dr. Miodrag Đorđević je včeraj na občni seji vrhovnega sodišča predstavil svojo vizijo kolegom vrhovnim sodnikom na občni seji. Občne seje vrhovnih sodnikov so zaprte za javnost, neuradno pa je bilo mogoče slišati, da je na seji Đorđević predstavil svoj pogled na sodstvo in vodenje vrhovnega sodišča, nato pa naj bi prešli na glasovanje, na katerem ga je večina vrhovnih sodnikov podprla. Razprave, v kateri bi mu kdo od sodnikov oporekal, menda ni bilo, čeprav podpora kolegov po naših informacijah ni bila soglasna.

Đorđević se je v preteklosti že potegoval za položaj predsednika vrhovnega sodišča, vendar je konec leta 2009 kandidaturo umaknil, ker ni dobil podpore kolegov na občni seji in sodnega sveta. »Očitno sem preveč 'radikalen' in 'neodvisen',« je tedaj v sporočilu zapisal Đorđević. S čim je Đorđević tokrat prepričal večino vrhovno sodnikov, na vrhovnem sodišču ne razkrivajo.

Naprej pred sodni svet

Predsednika vrhovnega sodišča imenuje državni zbor na predlog pravosodne ministrice, ta pa mora pred svojo odločitvijo o predlaganem kandidatu pridobiti mnenje sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča. Đorđevića tako najprej čaka še predstavitev pred sodnim svetom.

Javni poziv kandidatom za vrhovnega sodnika je bil že tretji po vrsti, saj se na prva dva razpisa ni prijavil nihče. Pred zaključkom drugega razpisa je Đorđević v pismu kolegom že napovedal, da se utegne potegovati za funkcijo predsednika vrhovnega sodišča, in hkrati pozval tudi druge vrhovne sodnike, naj se prijavijo. Nazadnje si je premislil, v tretje pa je kandidaturo vendarle oddal.

Sodnik gospodarskega
področja

Vrhovni sodnik Đorđević je strokovnjak za gospodarsko pravo, še posebej za področje insolvenčnega prava. Naslov njegove doktorske disertacije je bil Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe), doktoriral pa je leta 2004 na ljubljanski pravni fakulteti. Đorđević je karierno pot sodnika začel na temeljnem sodišču v Ljubljani, v devetdesetih letih pa je bil imenovan za višjega sodnika. Vrhovni sodnik je že skoraj dvajset let, dlje časa pa je bil med drugim tudi podpredsednik sodniškega društva.

Mandat aktualnega predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča se izteče februarja prihodnje leto. Mandat traja šest let, vendar je lahko tudi krajši, če sodnik prej dopolni 70 let, kar je skrajna starost za upokojitev sodnikov. Miodrag Đorđević je letnik 1955, kar pomeni, da bo v primeru izvolitve na čelo vrhovnega sodišča sodstvo vodil do upokojitve.