Do izteka zakonskega roka, po katerem bi morale biti vse stavbe v javni rabi dostopne osebam z invalidnostjo, nas loči le še nekaj dni. Toda Zveza paraplegikov Slovenije opozarja, da je realnost daleč od zakonskih zahtev: po njihovih ocenah več kot četrtina državnih in občinskih stavb še vedno ni ustrezno prilagojenih. K javnim prostorom, kot so zdravstveni domovi, občinski uradi, kulturni centri, športni objekti, trgovine ali restavracije, številni ljudje še vedno ne morejo dostopati, kljub temu da zakon obveznost jasno določa.
Ponujajo strokovne smernice
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) je leta 2010 uvedel 15-letni rok, ki se izteče 11. decembra letos. V tem času bi morali lastniki stavb zagotoviti dostopnost vseh obstoječih javnih objektov. A kot kaže, številni svojih obveznosti niso izpolnili. »Pričakovali bi, da bo vsaj država dosledno spoštovala rok, ki ga je sama določila,« poudarjajo v zvezi paraplegikov. Da bi okrepili pritisk in hkrati pomagali uporabnikom, so v zvezi vzpostavili projekt »Tudi jaz bi šel noter«, ki ga spremlja spletna stran. Prek obrazca lahko posamezniki prijavijo nedostopne stavbe v javni rabi. Zveza se nato obrne na lastnike objektov in jih pozove, naj dostopnost zagotovijo. Uporabnikom ponujajo tudi podporo pri uveljavljanju pravic, lastnikom stavb pa strokovne smernice za izvedbo prilagoditev.
Predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic poudarja, da nedostopnost ni težava le za gibalno ovirane, ampak tudi za slepe in slabovidne, gluhe ter naglušne, starejše ljudi, osebe s kognitivnimi ovirami in starše z vozički. »Slovenski invalidi že 15 let čakamo, da bodo stavbe končno dostopne. Gre za človekovo pravico, ne za željo ali prošnjo. Čas je, da lastniki svojih obveznosti ne odlagajo več,« je poudaril.
Medtem je vlada v državni zbor vložila predlog sprememb zakona, ki uvaja globe za nedostopne stavbe, vendar bi se sankcije začele uporabljati šele čez dve leti. V zvezi paraplegikov temu ostro nasprotujejo, saj menijo, da bi tak odlog povsem izničil namen zakona in nadaljeval že zdaj nesprejemljivo dolgo obdobje čakanja. Odlogu nasprotuje tudi zagovornik načela enakosti.
»Če lastnik v 15 letih ni zagotovil dostopnosti, je malo verjetno, da jo bo v dodatnih dveh. Dovolj smo čakali. Po 12. decembru pričakujemo nadzor na terenu in konkretne ukrepe,« je jasen Kastelic. Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da bodo sankcije učinkovite in da bodo zavezanci razumeli resnost obveznosti, ki je ne določajo le predpisi, temveč tudi osnovna načela enakopravnosti.
Izpostavljajo tudi dobre prakse
Projekt »Tudi jaz bi šel noter« pa ne opozarja le na težave, temveč izpostavlja tudi dobre prakse. V zvezi verjamejo, da lahko pozitivni zgledi spodbudijo druge lastnike stavb, da se odločijo za prilagoditve. V številnih ustanovah so namreč v zadnjih letih dostopnost že vzorno uredili, kar dokazuje, da so rešitve izvedljive in finančno dosegljive.
Ker želijo pomen prostorske dostopnosti še bolj približati javnosti, zveza medijem predlaga pripravo prispevkov ali pogovorov z uporabniki, lastniki objektov in strokovnjaki. Nedostopnost namreč ni le tehnična, temveč tudi socialna in družbena ovira, ki zmanjšuje možnosti za sodelovanje, zaposlitev, izobraževanje in kulturno udejstvovanje deset tisoč ljudi v Sloveniji. »Dostopnost je temelj vključujoče družbe. Vsaka preprečena stopnica pomeni preprečeno življenje. Čas je, da to odpravimo,« je odločen Kastelic.
