V draginji so bolj prizadeti tisti, ki živijo pod pragom tveganja revščine, številni mladi, invalidi, zaposleni z nizkimi plačami, manjša se gospodarska aktivnost, kar vodi v manj investiciji in spodkopava ekonomsko varnost, draginja prinaša izzive tudi glede varnosti, je v uvodu okrogle mize, ki je potekala v okviru posveta o draginji, energetski krizi in prekarnosti na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, izpostavil dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV) Iztok Prezelj. Draginja je kompleksna kriza, je dejal, vse zadeve so povezane, zato je treba iskati celovito rešitev, ne le reaktivnih. To terja celovit pristop in sodelovanje različnih strok, je menil.
Predstavnica študentov FDV Anja Cimperman je v videonagovoru opozorila na težak položaj nekaterih študentov, med drugimi tistih s posebnimi potrebami, ki jih draginja potiska v začaran krog, iz katerega se težko izvijejo. Izpostavila je težavo plačevanja bivanja v študentskem domu in še posebej v zasebnem najemu, saj da državne subvencije ne sledijo zviševanju življenjskih stroškov.
Prihajamo v obdobje, kjer se bo moral odnos med državo in kapitalom spremeniti
Asistent na FDV Marko Hočevar je poudaril, da je draginja vedno tudi politično vprašanje – in da je treba razpravljati o tem, ali in v kakšni meri država regulira trg.
»Največkrat slišimo, da je problem, ker naj država ne bi smela posegati na trg, sedaj pa prihajamo v situacijo, ki naj bi bila nenormalna, nenavadna in nevarna – ker lahko da preveč možnosti politiki oz. državi, da regulira trg. Kar pa pomeni velik strah kapitala, da bi jim lahko v srednjem in tudi daljšem obdobju rezala dobičke ter na ta način refinancirala draginjo,« je dejal. Po njegovem mnenju trenutno ni jasno, v katero smer bo šel odnos politika – zasebna kapitalska moč, ker ni jasno, kakšna bosta jesen in zima.
Članice EU so se z vstopom v EU odpovedale nekaterim mehanizmom, s katerimi bi lahko hitreje, ne pa nujno tudi učinkoviteje, odreagirale na draginjo, je dejal Hočevar in dodal, da države trenutno večinoma čakajo na odločitev Evropske komisije. Ta pa ima težavo z omejevanjem cen, saj takšna regulacija nasprotuje temeljem, na katerih je nastala EU – z idejo o enotnem prostem trgu s čim manj regulacije.
Hočevar meni, da prihajamo v obdobje, ko se bo zaradi permanentnih kriz odnos med državo in kapitalom radikalno spremenil.
Države na krize odgovarjajo le s kratkoročnimi ukrepi, s temi pa se ne da odpraviti vzrokov
»Trg deluje, razen takrat, ko ne,« je »bazično resnico«, kot jo je označil, izpostavil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež in med področji, kjer da je v Sloveniji nujna intervencija države, navedel stanovanjsko politiko.
Menil je, da je utvara, da bi lahko Slovenija trenutno energetsko krizo bolje reševala sama. Izrazil je upanje, da se bodo ministri za energijo EU na srečanju v Pragi dogovorili za omejitev cene plina in za razvezo odvisnosti cen elektrike od cen plina, ter dodal, da bodo nato države morale sprejeti še dodatne ukrepe za zagotovitev vzdržnih cen za gospodarstvo v letu 2023. Po njegovih besedah se Slovenija zavzema za to, da bi lahko regulirali cene tudi za velika podjetja.
Soustanoviteljica in direktorica think tanka Policy Lab Ajda Pistotnik je izpostavila, da države na krize odgovarjajo le s kratkoročnimi ukrepi, ki le odgovarjajo na posledice, ne naslavljajo pa vzrokov. Za sistematične rešitve je potreben, kot se je strinjala s Prezljem, multidisciplinaren pristop, saj da lahko različne znanosti prinesejo ključne odgovore.
Pistotnik je poudarila, da je treba misliti na prihodnost in dolgov ne prenašati na naslednje generacije in na okolje. Do sistemske krize, ki smo ji priča, smo po njenem mnenju prišlo zato, ker naš sistem poganja gospodarska rast, torej merjenje bruto domačega proizvoda (BDP), ki pa ne meri vsega, kar pomeni družbeni razvoj. »Dokler bo naš sistem poganjala gospodarska rast, je težko pričakovati, da bo kriz konec,« je opozorila.
