Predlog uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki ga je objavilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ustvarja vtis kompromisne rešitve. Z njo namerava vlada regulacijo cen podaljšati za pol leta, hkrati pa omogoča, da bodo cene goriv na avtocestnih črpalkah nekoliko višje.
Določbe predlagane uredbe namreč predvidevajo, da marže trgovcev zunaj avtocest ostanejo 0,0983 evra za liter dizelskega goriva in 0,0994 evra za liter 95-oktanskega bencina. Na avtocestnih črpalkah bodo dovoljene marže lahko višje za 0,041 evra ter bodo znašale 0,1393 evra za dizelsko gorivo in 0,1404 evra za bencin.
Petrol zapiral črpalke in jih nato znova odprl
Junijska odločitev vlade Roberta Goloba, da znova uvede regulacijo cen pogonskih goriv tudi na avtocestnih črpalkah, je močno razburila dobavitelje. Najglasnejša je bila uprava Petrola, ki je sporočila, da ustavlja vse razvojne naložbe v Sloveniji, zamrzuje izplačila sponzorskih in donacijskih sredstev, napovedala je revizijo dobaviteljskih pogodb ter začasno zaprtje štirih nerentabilnih črpalk (Petrina, Črni Vrh nad Idrijo, Solčava in Podkoren). Napovedala je tudi enourno protestno zaprtje prodajnih mest po vsej Sloveniji. Protest je tik pred zdajci preklicala, po odzivih lokalnih prebivalcev je postopoma znova odprla tudi omenjene štiri izgubarske črpalke.
Vladni ukrep se izteka 16. decembra. Vlada je zdaj objavila predlog nove uredbe, katere določbe – z izjemo višjih marž na avtocestah – ostajajo nespremenjene, vključno z dodatkom za biokomponento. Zakaj uvaja višje marže na avtocestnih črpalkah in kakšne finančne učinke pričakuje od spremembe, ni znano, saj ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predloga ni obrazložilo.
Ni verjetno, da bodo naftni trgovci zadovoljni s predlagano rešitvijo, saj si že ves čas prizadevajo za odpravo omejevanja cen. V Petrolu vztrajno opozarjajo, da trenutni model regulacije povzroča poslovno škodo vsem trgovcem z naftnimi derivati. Tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je konec avgusta – potem ko je vlada zvišala trošarine na regulirane derivate – opozorila na pretirano regulacijo cen in nevzdržno omejevanje marž. »Ob zadnji regulaciji cen goriv je država ob nižjih borznih cenah razliko v celoti pobrala zase – v obliki višjih trošarin,« so tedaj zapisali v sporočilu za javnost.
Kupci na bencinskih servisih so medtem plačevali enake končne cene kot v prejšnjem obdobju, marže trgovcev pa so ostale enake – po navedbah zbornice najnižje v EU. »Takšna regulatorna politika ne koristi nikomur – ne ljudem, ne domačemu gospodarstvu, ne trgovcem,« so poudarili v zbornici, ki predloga nove uredbe (še) ni komentirala.
Petrol je junija predlagal spremembo mehanizma oblikovanja cen. Marža trgovcev in dodatek za biokomponente bi po novem v večji meri upoštevala ocenjene stroške trgovcev, ki bi jih bilo treba podrobneje opredeliti in periodično prilagajati.
Polletni dobiček 44 odstotkov višji od lanskega
Predsednik vlade Robert Golob je Petrolu tedaj očital požrešnost po dobičku, v Levici so ocenili, da družba svojo prevladujočo vlogo na trgu izkorišča za »izsiljevanje na hrbtih delovnih ljudi«. Skupina Petrol je poslovne rezultate za prvo letošnje polletje objavila konec avgusta. Do konca junija je ustvarila tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil za 44 odstotkov višji in je znašal 75,2 milijona evrov.
Rast prodaje so imeli na vseh ključnih področjih poslovanja. Predsednik uprave Petrola Sašo Berger z doseženim ni bil zadovoljen. »Regulatorni posegi v cenovno politiko na domačem trgu zavirajo investicijsko-razvojni potencial skupine Petrol. Uprava ob teh omejitvah ostaja osredotočena na stabilno poslovanje, stroškovno disciplino, krepitev naložb na tujih trgih ter dolgoročni razvoj družbe,« je zapisal ob objavi rezultatov. Kljub nezadovoljstvu z regulacijo in njenim vplivom na poslovanje je družba letos za izplačilo dividend namenila skoraj ves bilančni dobiček za lani – 86,3 milijona evrov.
