Predsednik vlade Robert Golob, minister za delo Luka Mesec ter ministra za notranje zadeve in za pravosodje v odstopu Boštjan Poklukar in Andreja Katič so po koncu seje vlade potrdili, da je vlada v Šutarjev zakon zapisala večino ukrepov, ki so jih napovedovali že od prejšnjega torka.
Šutarjev zakon tako med drugim prinaša večjo represijo predvsem na varnostno ogroženih območjih, ki jih določi generalni direktor policije. Policija bo na teh območjih lahko izvajala tudi izredni tehnični nadzor, denimo z brezpilotniki ali kamerami, in varnostne akcije oziroma racije, ko bo ugotavljala hujše kršitve javnega reda in miru ali prometne varnosti. Racije bodo lahko trajale največ tri ure.
Policija bo med drugim dobila tudi večja pooblastila za vstop v stanovanja (pa tudi v druge prostore in prevozna sredstva) brez sodne odredbe – pod pogojem, da bo to nujno za zavarovanje ljudi in da obstaja verjetnost, da je v teh prostorih skrito orožje. Ponovno bodo uvedli tudi enkrat na ustavnem sodišču že razveljavljeno možnost avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic na vozilih, vendar tokrat prav tako le v kontekstu nevarnosti oziroma ogrožanja življenja ali zdravja ljudi z orožjem ali drugimi nevarnimi predmeti.
Zaostritev varnostnih ukrepov naj bi sprva veljala eno leto, bi se pa po potrebi lahko nato še podaljšala.
Vlada prav tako na mejo pošilja vojsko, ki bo v mešanih patruljah pomagala mejnim policistom, zato da bo vodstvo policije več policistov napotilo v Novo mesto oziroma na območja, ki jih ocenjuje kot varnostno kritična.
Bodo nekateri nezakoniti dokazi ostali v sodnih spisih?
Na področju kaznovalne politike se prav tako obetajo spremembe. Po aktualnem predlogu bi nekatera bagatelna kazniva dejanja, ki danes ostanejo brez prave obravnave, prekvalificirali v prekrške, tako da bi tatvine iz trgovin ali poškodovanje tuje stvari manjše vrednosti po novem preganjali kot prekršek. Takšni postopki bi bili bistveno hitrejši, bolj učinkovito pa bi bili tudi sankcionirani z globo, saj kazenskih epilogov za bagatelna kazniva dejanja pogosto ni ali pa so kazenske sankcije tako blage, da nimajo nikakršnega učinka.
Hkrati se bo zaostril pregon za kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe in ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, ki bi se po novem preganjali po uradni dolžnosti in ne več zgolj na predlog oškodovanca, zvišati pa nameravajo tudi zagroženo kazen za kaznivo dejanje nasilništva. Če danes osumljencem nasilništva grozi kazen do dveh let zapora oziroma od enega do treh let zapora za hujšo obliko tega kaznivega dejanja, se bo zagrožena kazen zdaj zvišala na od šest mesecev do treh let zapora za osnovno in od enega do pet let zapora za hujšo obliko nasilništva.
Tudi nekateri od teh ukrepov naj bi veljali le dve ali tri leta, nato pa bi premislili, ali so še vedno potrebni.
Tik pred zdajci so pisci zakona v predlog Šutarjevega zakona uvrstili tudi tehtanje pri uporabi nedovoljeno pridobljenih dokazov. Po trenutni zakonodaji morajo sodišča nezakonito pridobljene dokaze brez izjeme izločiti, po novem pa bi lahko v primeru najhujših kaznivih dejanj, za katera je zagrožena kazen najmanj osem let zapora, takšni dokazi v spisu celo ostali. Sodniki bi lahko namreč presojali tudi sorazmernost med izločitvijo nezakonito pridobljenih dokazov in javnim interesom pregona. Kot je pojasnila pravosodna ministrica v odstopu Andreja Katič, takšno prakso pod določenimi pogoji dopušča tudi evropsko sodišče za človekove pravice.
Po novem bi izjemoma lahko podaljšali tudi pripor po vložitvi obtožnice z dveh na tri leta.
Otroške dodatke bo upravljal CSD
Šutarjev zakon naj bi zaostril tudi obravnavo serijskih kršiteljev predpisov (prekrškarjev). Kdor bo v treh letih trikrat prejel brezplačno pravno pomoč v prekrškovnih zadevah, bo to pravico izgubil, tudi sicer pa bi brezplačno pravno pomoč omejili pri prekrških z do 300 evrov kazni. Brezplačna pravna pomoč bi bila še vedno na voljo tistim, ki bi jim grozil nadomestni zapor.
Pri serijskih prekrškarjih bi posegli tudi v njihove socialne transferje, ki so danes nedotakljivi. Če bi pri nekom bile tri izvršbe v treh letih neuspešne, ker je brez premoženja, bi lahko posegli tudi v njegove socialne transferje – z izjemo otroških dodatkov. Bi pa v tem primeru lahko center za socialno delo upravljal otroške dodatke in poskrbel, da res pridejo do otrok, ne pa le do starša, ki serijsko dela prekrške. »Nočemo zaradi staršev kaznovati otrok,« je poudaril minister Luka Mesec.
Socialne transferje bi ukinili tudi storilcem kaznivih dejanj. Ko bo nekdo, ki prejema socialno denarno pomoč, pravnomočno obsojen, mu bo lahko sodišče kot stransko sankcijo odredilo tudi začasno izgubo teh pravic.
Če so se v vladi sprva poigravali z idejo, da bi mladoletnim materam odvzeli otroške dodatke, je v predlog Šutarjevega zakona nazadnje prišla rešitev, po kateri bodo mladoletne matere še vedno upravičene do otroškega dodatka, vendar pa denarja ne bodo prejeli njihovi skrbniki (torej starši mladoletnih mater), ampak lokalni center za socialno delo, ki bo dolžan poskrbeti, da bodo sredstva dejansko namenjena za dobrobit otroka. V primerih mladoletnih mater, ki so stare manj kot 15 let, bo moral CSD sodišču obvezno predložiti tudi predlog za presojo, ali so potrebni kakšni ukrepi za zaščito otroka, v skrajnem primeru tudi odvzem.
