Če bodo poslanci že danes na izredni seji sprejeli predlog interventnega zakona, sindikati napovedujejo takojšen začetek zbiranja podpisov za vložitev pobude za naknadni zakonodajni referendum. Pri čemer se zastavlja vprašanje, ali je referendum sploh mogoč, saj so zakoni, ki posegajo v davke, carine in druge obvezne dajatve, kar ureja tudi predlog desnega trojčka, po ustavi izvzeti iz referendumskega odločanja. Onemogočanje volje ljudstva je sicer le eden izmed velikih očitkov predlagateljem in predlogu zakona kot takšnemu, ki je bil vložen mimo socialnega dialoga, posega v več temeljnih sistemskih zakonov hkrati, posebej problematična pa je tudi njegova proračunska (ne)vzdržnost.
Ministrstvo za finance je namreč ocenilo, da predlog pomeni več kot milijardo evrov manj v proračunu, posega v socialne blagajne, ki jih država že sicer letno krpa z več kot milijardo davkoplačevalskega denarja, in hkrati večje odhodke. Fiskalni svet je medtem učinke ocenil malce skromneje na 900 milijonov evrov minusa, predlagatelji pa na 571 milijonov evrov. Pri čemer so pojasnila fiskalnih učinkov slednjih v predlogu zakona očitno pomanjkljiva, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki med drugim poudarja, da so nekatere rešitve lahko tudi ustavno sporne. Z vidika tehnike sprejema zakona pa je samo po sebi sporno to, da omnibusni zakon posega v kar deset drugih zakonov, in sicer brez ustreznih pojasnil, zakaj je to nujno potrebno.
Prav ti sistemski posegi pod nazivom interventni razburjajo stranke odhajajoče koalicije, del stroke in del civilne družbe na čelu s sindikati. Opozarjajo, da je predlog pisan na kožo predvsem premožnim, hkrati pa utegne zamajati pomembne družbene sisteme, kot sta pokojninski in zdravstveni. Državni sekretar ministrstva za delo je včeraj znova opozoril, da zakon ruši rezultate pokojninske reforme, ki je bila dosežena v socialnem dialogu. Predlagatelji medtem predvsem ob podpori gospodarstva in nekaterih drugih deležnikov poudarjajo, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje. Po njihovem prepričanju bodo ukrepi sprožili številne pozitivne učinke. Podatki o konkurenčnosti in gospodarski rasti sicer ne potrjujejo katastrofalnih razmer, ki so jih že v času pred volitvami v javnosti slikali predlagatelji.
Janša: Ukrepi iz interventnega zakona v pravo smer
Ob robu sprejemanja zakona se je oglasil tudi prvak SDS Janeza Janše: »To je zakon, ki razbremenjuje vse. Je zakon, ki bo koristil praktično dvema milijonoma ljudem v Sloveniji – upokojencem, ker bodo imeli višje pokojnine, ker bodo manj obremenjene, delavcem, ker bodo imeli plačo, ki bo imela večjo kupno moč in vsem tistim, ki zdaj čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika.« Dodal je, da ukrepi, ki so predlagani, res izdatno posegajo v strukturo proračunskih izdatkov: »Res pa je tudi, da je ta zakon napisan za drugačno vladanje, kot smo ga spremljali v zadnjih štirih letih.«
Spomnil je še na prejšnji teden sprejet nov zakon o vladi, ki po njegovih besedah predstavlja vitko državo. »Zakon, ki se danes sprejema, bo uresničljiv ob drugačnem funkcioniranju države, kjer se bo delalo tudi na odhodkovni strani, kajti stroški za funkcioniranje države so previsoki.« Kot je dodal, je sicer res, da zakon ne bo imel popolnoma enakih učinkov za vse, a ponovil, da bo koristil vsem. »V slovenskem knjižnem jeziku obstaja ena beseda, s katero se da opisati takšen pristop in temu se reče zavist. Levica v Sloveniji na zavisti gradi svojo politiko,« je sklenil.
Serijsko amandmiranje
Zakon je vprašljiv tudi zaradi številnih vloženih dopolnil. Več kot 30 so jih na primer na seji skupnega odbora DZ minuli četrtek, ki jo je zaznamoval oster besedni spopad med strankami odhajajoče koalicije in nove parlamentarne večine, vložili predlagatelji sami. Kar kaže na to, da je bil zakon pisan v naglici in brez potrebne skrbnosti. Podporniki zakona sicer tudi v današnji razpravi kljub očitnim pomanjkljivostim zakona, sporni tehniki njegovega sprejemanja in tveganj za državni proračun, ki je na meji dovoljenega primanjkljaja v višini treh odstotkov BDP, od svojih stališč niso odstopili.
So pa poslanci bodoče koalicije tudi danes vložili nove amandmaje – Resnica k trem členom in trojček NSi, SLS in Fokus k štirim –, vendar so jih nato med sejo tudi umaknili. Očitno z namenom, da bi zakon čimprej spraviti pod streho, saj poslovnik državnega zbora določa, da lahko državni zbor na predlog predlagatelja zakona sprejme sklep, da bo na isti seji državnega zbora kot drugo opravil tudi tretje branje, če je sprejetih amandmajev manj kot za desetino členov dopolnjenega predloga zakona, ki jih je v tem primeru skupno 59. Torej če so na seji državnega zbora sprejeti amandmaji k vsaj šestim členom, še ne more biti tretjega branja.