Vlada Roberta Goloba se je poleg številnih reform zavezala tudi spremeniti kulturo komuniciranja v družbi. Ta je v spletni dobi vse večji problem, sovražnost vse pogosteje širijo tudi politične osebnosti, na splošno pa je premalo zavedanja, da je svoboda izražanja pomembna ustavna pravica, ni pa absolutna. V ta namen je bil marca letos ustanovljen tudi strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ki ga vodi direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Svet je v torek predstavil prva priporočila.
Na področju vzgoje in izobraževanja resornemu ministrstvu predlagajo pripravo okrožnice, v kateri bodo navodila za vrtce, šole in druge vzgojno-izobraževalne zavode, kako naj ravnajo v primerih sovražnega govora ter psihičnega in fizičnega nasilja. Hkrati predlagajo, naj ministrstvo vzpostavi kontaktno osebo, ki bo deležnikom pomagala pri reševanju problematike. Zapisali so še, naj ministrstvo v šestih mesecih vzpostavi sistem z enotno točko, kjer bodo lahko javni zavodi poiskali ustrezno pomoč. Vladi poleg tega priporočajo začasno povečanje sistemizacije šolskega svetovalnega delavca v zavodih in poglobljeno obravnavo problematike znotraj šolskih programov.
Da bi se problem medvrstniškega nasilja obravnaval ustrezno in učinkovito, je sicer po mnenju sveta nujno imeti kakovostne podatke o problematiki. »V šolah naj se zato vsako drugo leto opravi anketa o pojavnosti nasilja, ki naj jo izpolnijo otroci, starši in zaposleni,« so zapisali. Svet na področju vzgoje in izobraževanja priporoča še vzpostavitev psihosocialne svetovalnice na višje- in visokošolskih zavodih, že od osnovne šole naprej pa uvedbo samostojnega obveznega predmeta medijska in informacijska pismenost.
Pregon sovražnega govora, zaščita novinarjev
Svet za zajezitev sovražnega govora predlaga tudi strožjo medijsko zakonodajo. Vladi in drugim državnim organom so predlagali, naj preprečujejo financiranje sovražnega govora z javnimi sredstvi. Zakon o medijih in zakon o RTV naj se posodobita na način, da bosta vključevala ustrezne sankcije za sovražni govor, podobno kot je to urejeno v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah. Po mnenju strateškega sveta bi zakonodaja od medijskih hiš morala zahtevati takojšen odziv ob pojavu sovražnih komentarjev, podobno kot to od platform zahteva akt o digitalnih storitvah. Te bi jih tako morale nemudoma odstraniti, odgovorne pa bi bile tudi za svoje profile na družbenih omrežjih.
Do sprejetja prenovljene zakonodaje svet priporoča, naj pristojni državni organi v treh mesecih sprejmejo zavezujoča navodila in kriterije za sofinanciranje programskih vsebin in medijev, ki prepovedujejo financiranje programskih vsebin in oglaševanja v medijih, ki širijo sovraštvo. Ob tem pozivajo tudi k takojšnji in prednostni obravnavi napadov na novinarje v skladu s priporočili evropske komisije. Prav tako si želijo učinkovitega kaznovanja groženj in sovražnega govora zoper novinarje. Svet se je zavzel tudi za sistematično izvajanje kampanj in izobraževanja na regionalni in nacionalni ravni. Do danes so se člani sveta srečali petkrat, končno poročilo pa bodo predvidoma predstavili v drugi polovici julija. Zapisniki sej so dostopni na vladnih straneh.
